No, stvar je taka... Na vajah na faxu mamo enega mladega asistenta, ki je par let starejši. Na prvih vajah sploh nisem bla in ko sem šla drugič, sem pričakovala nekega starega profesorja kot pri večini ostalih predmetov, v učilnico pa stopi on.

Sicer mi je že bil takoj na začetku simpatičen, a me je kasneje še bolj pozitivno presenetil, saj so tudi vaje zanimive, ker se večkrat nasmejimo kakšnim smešnim primerom, ki jih da.

No, od takrat sem vestno vedno prisotna na vajah, in ne samo fizično kot pri katerih drugih, saj zna tako dolgočasen predmet kot ga ima, narediti zelo zanimivega. Med razlago večinoma gleda v mojo smer (sploh ko sedim kje sama, sem prepričana, da drugega kot mene ne more gledati

), in ko se nasmehne kdaj me kar zvije nekje v trebuhu od "adrenalina".

Skratka, tako zelo mi že dolgo ni bil všeč nihče, ker gledam vedno na celoto, ne samo na videz. On je v bistvu daleč od popolnosti, a zame daleč najbolj popoln (oh se sliši tole neumno, ampak tako pač čutim).
Problem je v tem, da ne vem, kako naj se mu približam v smislu, da bi me "opazil" oz. kako naj izvem kaj več o njem. Vem, da je na fb, ampak ga valda ne bom dodala, ker me niti ne pozna niti ne vem, če bi bila to dobra zamisel, glede na to, da je moj asistent. Je katera že kdaj mela podobno izkušnjo? Mogoče kakšni domiselni predlogi?
