S fantom sva se spoznala ko sem imela komaj 14 let, in od takrat sva bils konstantno skupaj. Pred 6 meseci pa občutki niso bili več to kar so bili... Mislim da je pomembna informacija ta, da sem sedaj stara 21 let... v vsem tem času se nisva nikoli sprla, saj sem bila jaz tista kateri se ni dalo kregati, on pa je bil tistega ljubosumnega tipa, da je bil vsak koncert na katerega sem šla pravzaprav največje psihično mučenje, razmišljanje kaj bo prihodnji dan.
Pred tednom dni sem naredila konec najini zvezi... Oziroma niti ne toliko konec kakor predah, da razmislim kaj hočem od življenja. Da razmislim ali je on tisti kateri mi je namenjen, ali se splača zavreči?
Resnično ne vem kaj naj naredim...celih 7 let sem se prilagajala njemu, se sekirala za vsak dan kako bo reagiral če sem kje bila. Nočem čez 10, 20 let obžalovati da kam nisem šla, ali da česa nisem naredila, samo me je strah!
Nikoli nisem bila z nikomer drugim... ne vem kako bi funkcionirala brez njega...ali obstaja kje kdo ki me bo imel rad tako kot on? Kje bi našla to osebo... bojim se ostati sama...bojim se spoznavanja novih ljudi, ker sem prepričana da bi me hoteli samo izkoristiti... Ne razmišljam o tem, da bi bila s kom v bližnji prihodnosti, nisem še prebolela... vendar se mi zdi, da če že razmišljam o tem ali je on tisti, da ta zveza ne bi mogla trajati, četudi ponovno začneva. Vrtela bi se v krogu.
Nimam nevtralne osebe s katero bi se pogovorila o teh zadevah, saj so vsi navajeni da obstajava skupaj... Imava skupne prijatelje, moji starši ga imajo radi. Nikoli mi naredil nič žalega, vidim da me ima rad... toda ljubosumje bo zmeraj prisotno... nasveti katere sem do sedaj prejela so, da naj naredim nekaj zase... da naj grem ven brez občutka krivde...da ne rabim nikomur odgovarjat za svoja dejanja... naj živim zase, in da je nekje nekdo zame...
Ne vem kaj narediti
