Ne morem verjet, da pišem sem gor. No, mogoče pa ni tako hudo. Ampak meni se zdi. Dva dni že ne jem, samo še bruhala bi.
Torej, bili smo precej posrečena družinica, zadnjih nekaj let. Imeli smo se fajn, imeli smo se radi. Potem pa je skoraj 3 leta nazaj oče zbolel in se invalidsko upokojil. Tako so se nam drastično zmanjšali prihodki. Malo pred tem pa smo kupili stanovanje, ki ga zdaj odplačujemo, saj takega zapleta nismo pričakovali.
Kar naenkrat smo se znašli na dnu, v hladilniku je en sir, nekaj jajc, mogoče imamo še paket makaronov.
To je pripeljalo do nevzdržnih razmer doma. Starša se samo še kregata, razbijata, se dereta, se tepeta.
Mogoče je največji problem mami, ki je bolezenska lažnivka in zapravljivka. Vedno zapravi več kot ima. Pravi, da je dobila torbico od Marjete Grošelj, čeprav sem skoraj prepričana, da si jo je kupila. Medtem ko jaz hodim v raztrganih supergah.
Verjetno bi bilo najbolje da se ločita, a tega denarja ni, odvisna sta en od drugega.
Oče je vsak dan samo doma, zato je tudi malo depresiven, zadnje dni samo še joka. Hudo mu je, ker bom morala verjetno jaz delat, da preživim družino.
Potem je tu še moj faks, ob katerem nimam časa delati. Sicer sem se marca vpisala na jezike, na drugo mesto pa sem dala ekonomijo. A tudi ob študiju jezikov verjetno ne bom mogla delati. Ubistvu je vse kar hočem, da čimprej dobim službo. Čeprav si nikoli nisem mislila, da bo šlo po tej poti. Zdaj razmišljam, če je kašna možnost, da grem na ekonomijo? Študij je lažji, pa še časa za delo je več. A bom skoraj zagotovo sprejeta na angleščino, saj imam točk več kot preveč.
Starša imam neizmerno rada, vedno smo se razumeli, zato mi je še toliko težje, ker pač ne morem samo it stran.
Ubistvu sploh ne vem kaj hočem doseč s tem postom. Razmere doma postajajo nevzdržne, vse pa samo zato, ker smo čez glavo v dolgovih. A mami se mi zdi da tega še kar ne vidi. Želim si rešiti situacijo, a nevem kako.
Potem je tu še moje potovanje poleti. Za letalsko karto sem dala 1000e, zdaj pa zgleda, da niti za sabo ne bom imela. Ne vem pa, če karto lahko prodam, ker mi družba ne odpiše.
Prosim za kakršenkoli nasvet.
obubožali smo
Re: obubožali smo
jkl napisal/-a:Ne morem verjet, da pišem sem gor. No, mogoče pa ni tako hudo. Ampak meni se zdi. Dva dni že ne jem, samo še bruhala bi.
Torej, bili smo precej posrečena družinica, zadnjih nekaj let. Imeli smo se fajn, imeli smo se radi. Potem pa je skoraj 3 leta nazaj oče zbolel in se invalidsko upokojil. Tako so se nam drastično zmanjšali prihodki. Malo pred tem pa smo kupili stanovanje, ki ga zdaj odplačujemo, saj takega zapleta nismo pričakovali.
Kar naenkrat smo se znašli na dnu, v hladilniku je en sir, nekaj jajc, mogoče imamo še paket makaronov.
To je pripeljalo do nevzdržnih razmer doma. Starša se samo še kregata, razbijata, se dereta, se tepeta.
Mogoče je največji problem mami, ki je bolezenska lažnivka in zapravljivka. Vedno zapravi več kot ima. Pravi, da je dobila torbico od Marjete Grošelj, čeprav sem skoraj prepričana, da si jo je kupila. Medtem ko jaz hodim v raztrganih supergah.
Verjetno bi bilo najbolje da se ločita, a tega denarja ni, odvisna sta en od drugega.
Oče je vsak dan samo doma, zato je tudi malo depresiven, zadnje dni samo še joka. Hudo mu je, ker bom morala verjetno jaz delat, da preživim družino.
Potem je tu še moj faks, ob katerem nimam časa delati. Sicer sem se marca vpisala na jezike, na drugo mesto pa sem dala ekonomijo. A tudi ob študiju jezikov verjetno ne bom mogla delati. Ubistvu je vse kar hočem, da čimprej dobim službo. Čeprav si nikoli nisem mislila, da bo šlo po tej poti. Zdaj razmišljam, če je kašna možnost, da grem na ekonomijo? Študij je lažji, pa še časa za delo je več. A bom skoraj zagotovo sprejeta na angleščino, saj imam točk več kot preveč.
Starša imam neizmerno rada, vedno smo se razumeli, zato mi je še toliko težje, ker pač ne morem samo it stran.
Ubistvu sploh ne vem kaj hočem doseč s tem postom. Razmere doma postajajo nevzdržne, vse pa samo zato, ker smo čez glavo v dolgovih. A mami se mi zdi da tega še kar ne vidi. Želim si rešiti situacijo, a nevem kako.
Potem je tu še moje potovanje poleti. Za letalsko karto sem dala 1000e, zdaj pa zgleda, da niti za sabo ne bom imela. Ne vem pa, če karto lahko prodam, ker mi družba ne odpiše.
Prosim za kakršenkoli nasvet.
Lahko vložiš prošnjo za državno štipendijo
Zadnjič spremenil lelija, dne 20. Apr. 2009 0:34, skupaj popravljeno 1 krat.
A mami je zaposlena? Pri nas doma smo tudi trije in preživimo z eno plačo in očetovo posmrtno penzijo. Včasih je težko, ampak se vse se da, tudi jaz bom letos študirala (angleščino).
Ko se boš vpisala na faks, dej vlogo za republiško štipendijo, pa ne it na ekonomsko, če te ne veseli.
Kaj pa zdaj delaš? A si še v gimnaziji al si končala?
Če si končala, se prijavi na socialno. Kontaktiraj svojo občino in prosi za pomoč rdečega križa (razdeljujejo pakete hrane).
Vzami kšno mamino dizajnersko torbico in jo prodaj na bolhi, za ta dnar pa kupi hrano. Da je ni sram no
Tudi oče lahko najde kšno službo, ker dostkrat iščejo penzionerje za kšne telefoniste. Mama nej pa nardi kj za vas, njena dolžnost je, da te preživlja do 27. leta, dokler se šolaš! To ji povej v obraz in ji reci, če ima rajši v rokah torbico in lačno hčerko?! Mislm, krava no.
Aja, pa pokliči kšne sorodnike in jih prosi, če majo kj za primaknit, da nimate za jest in če si lahko sposodite kj denarja, dokler ne pridete na zeleno vejo.
Lahko tut vprašaš na vaši občini, če bi lahko kako enkratno finančno pomagali. Da ne veš, kaj bo s tvojim študijem, če se ne bo situacija uredila. V Ljubljani študentom v stiski tud razdeljujejo enkratno denarno pomoč.
Pa srečno
Ni tok hudo, kot se ti mogoče zdi in vse se bo še uredilo!
Ko se boš vpisala na faks, dej vlogo za republiško štipendijo, pa ne it na ekonomsko, če te ne veseli.
Kaj pa zdaj delaš? A si še v gimnaziji al si končala?
Če si končala, se prijavi na socialno. Kontaktiraj svojo občino in prosi za pomoč rdečega križa (razdeljujejo pakete hrane).
Vzami kšno mamino dizajnersko torbico in jo prodaj na bolhi, za ta dnar pa kupi hrano. Da je ni sram no
Tudi oče lahko najde kšno službo, ker dostkrat iščejo penzionerje za kšne telefoniste. Mama nej pa nardi kj za vas, njena dolžnost je, da te preživlja do 27. leta, dokler se šolaš! To ji povej v obraz in ji reci, če ima rajši v rokah torbico in lačno hčerko?! Mislm, krava no.
Aja, pa pokliči kšne sorodnike in jih prosi, če majo kj za primaknit, da nimate za jest in če si lahko sposodite kj denarja, dokler ne pridete na zeleno vejo.
Lahko tut vprašaš na vaši občini, če bi lahko kako enkratno finančno pomagali. Da ne veš, kaj bo s tvojim študijem, če se ne bo situacija uredila. V Ljubljani študentom v stiski tud razdeljujejo enkratno denarno pomoč.
Pa srečno
Ni tok hudo, kot se ti mogoče zdi in vse se bo še uredilo!
tezave te bodo samo utrdile, da bos cenila vsak cent ki ga bos kdajkoli prejela. bos vidla, enkrat bo spet posijal soncek in bos vesela za tako izkusnjo vem, da nam je lahko govorit ko nismo v taki situaciji, ampak ti pa si, in zdej se nc smilit sama seb - lepo studiraj kako bos najbolj lahko pomagala sama sebi in druzini. predvsem morate najprej uredit odnose doma, mal strpnosti in razumevanja bo potrebnega, saj ste vsi na istem. drzavno stipendijo bos sigurno dobila, obstajajo tudi enkratne denarne pomoci za studente iz socialno sibkejsih druzin.
za trenutno situacijo pa kot so ze punce zgori rekle, naj te ne bo sram prosit za pomoc, saj se lahko vsak znajde v taki situaciji. ko bos starejsa in bos mela svoj denar, se pa le spomni na to obdobje, in pomagaj revnejsim od sebe
vem, da nam je lahko govorit ko nismo v taki situaciji, ampak ti pa si, in zdej se nc smilit sama seb - lepo studiraj kako bos najbolj lahko pomagala sama sebi in druzini. predvsem morate najprej uredit odnose doma, mal strpnosti in razumevanja bo potrebnega, saj ste vsi na istem. drzavno stipendijo bos sigurno dobila, obstajajo tudi enkratne denarne pomoci za studente iz socialno sibkejsih druzin.
za trenutno situacijo pa kot so ze punce zgori rekle, naj te ne bo sram prosit za pomoc, saj se lahko vsak znajde v taki situaciji. ko bos starejsa in bos mela svoj denar, se pa le spomni na to obdobje, in pomagaj revnejsim od sebe
Ja,se strinjam z Jochiem.Čimveč se pogovarjaj z njima,najprej z vsakim posebej,potem še skupaj.Zaupaj jima svoje občutke in jima povej,kako nemočno se počutiš ob vsem tem.Prepričana sem,da je tudi njima zelo hudo,da sta se znašla v takem finančnem položaju,poleg tega sta izgubila stik še med seboj.Mislim,da med njima še ni vse izgubljeno-upanje,da bi ponovno našla skupen jezik-če ste bili taka prisrčna družinica,kot jo opisuješ.Poskusi jima pomagati,da zopet najdet skupen jezik.
nc nisi napisala ali si edinka? ampak k nisi umenla sestre ali brata smatram da si.
jez bi na tvojem mestu tolazla fotra in z njim skovala nacrt proti mami! ter pa se na zelo oster nacin z njo pogovorila...lahko pa da te sploh nebo poslusala.
studij anglescine ti zna uzet ful velik casa sam jez te priloznosti nebi zapravla kajti ful folka si zeli studerat anglescino pa nimajo moznosti zarad točk!!
daj letalsko karto na bolho ali kaj podobnga mislm da mas velik moznosti da ti jo rata prodat, ok ne dlih za 1000€ ampak mal mn pa!
vso sreco
jez bi na tvojem mestu tolazla fotra in z njim skovala nacrt proti mami! ter pa se na zelo oster nacin z njo pogovorila...lahko pa da te sploh nebo poslusala.
studij anglescine ti zna uzet ful velik casa sam jez te priloznosti nebi zapravla kajti ful folka si zeli studerat anglescino pa nimajo moznosti zarad točk!!
daj letalsko karto na bolho ali kaj podobnga mislm da mas velik moznosti da ti jo rata prodat, ok ne dlih za 1000€ ampak mal mn pa!
vso sreco
Hvala za vse odgovore!
Problem pri državni je to, da dohodki so dost veliki - mi mamo kredite in zarad tega ne gre. Če jih nebi mel, bi folgal normalno. zdej lahko bi prodal stanovanje, ampak ker so cene tok padle, zanjga nebi dobil tok, da poplačamo kredit.
Je pa dons že ful bolš doma, se spet dost normalno pogovarjamo.
Glede študija, ja, ekonomija me zanima, zelo. Jeziki pa tud. Samo ob dvopredmetnem na FF bolj težko delaš. Ampak ja, sej se da, bo že. Pol me pa tud za službo mal skrbi, se mi zdi, da po jezikoslovcih spet ni takega povpraševanja.
Se nekaj pogovarjamo, da bi prodali avto in garažo, verjetno bo to to, pa bo del poplačan.
Ok, to kar bom zdej rekla se bo verjetno slišalo skrajno neumno in sebično. Ampak ne predstavljam si, da bi mu zdaj kar naenkrat rekla, če greva na sprehod, al pa če se greva kakšno igro al pa kaj, ker tega prej nikoli nisem počela, pa bi bilo verjetno obema čudno.
Ma, se bo že uredilo.
Zdaj študiram nekaj, kar me zeloo zanima, ampak študij je težak (sem rpepričana da je ekonomija lažja) in se mi je, tudi zaradi situacije doma, zataknilo. Zdej če grem delat ne bom mela pogojev za ponavlanje, če pa ne grem delat pa ne bo denarja, pogojev pa tudi mogoče ne. Sploh ne vem.
Sem se pa z mami pogovorila pa vztraja pri tem, da torbico je dobila. Pa sej sploh ne gre za to, gre za to, da že celo življenje vzema denar meni in fotru, nakoncu pa še vedno nima. Mah...Mami bi se res mogla spremenit, samo če se do zdej ni, dvomim, da se bo pa pri petdesetih. Pa tud če ona gre, če si nekak najde neki za živet, bi fotra zihr ful potrlo, čeprov mu gre tok stvari na njej na živce. Pa še več bi bil sam, pa pogrešu bi jo no, ker kljub vsemu, še vedno vsak dan komi čaka, da pride domov.
Pa sej, ni pa tud samo mami problem. Tud fotr včasih čist preveč popizdi. Sej je dost miren, ampak ko se mu pa strga, se mu pa zares.
Pol je pa tuki še babi, ki ju itak že od vedno hoče dat narazen, fotr je pa odraščal samo z njo in ga štekam, da ji kljub vsemu kdaj verjame oz. da je ne mroe čist pokenslat.
Ma ja no, sej boooo... Še vedno je blo, bo pa tud zdej. Sej drgač se ponavad ne smilim sama seb, to je blor es v afektu napisano, zdej že mal bl z distanco gledam in amm spet gor realistična a optimistična očala. Če nam je vedno ratal, če je men vedno ratal, ni hudič, da nam ne bo tud zdej!
Problem pri državni je to, da dohodki so dost veliki - mi mamo kredite in zarad tega ne gre. Če jih nebi mel, bi folgal normalno. zdej lahko bi prodal stanovanje, ampak ker so cene tok padle, zanjga nebi dobil tok, da poplačamo kredit.
Je pa dons že ful bolš doma, se spet dost normalno pogovarjamo.
Glede študija, ja, ekonomija me zanima, zelo. Jeziki pa tud. Samo ob dvopredmetnem na FF bolj težko delaš. Ampak ja, sej se da, bo že. Pol me pa tud za službo mal skrbi, se mi zdi, da po jezikoslovcih spet ni takega povpraševanja.
Se nekaj pogovarjamo, da bi prodali avto in garažo, verjetno bo to to, pa bo del poplačan.
Ok, to kar bom zdej rekla se bo verjetno slišalo skrajno neumno in sebično. Ampak ne predstavljam si, da bi mu zdaj kar naenkrat rekla, če greva na sprehod, al pa če se greva kakšno igro al pa kaj, ker tega prej nikoli nisem počela, pa bi bilo verjetno obema čudno.
Ma, se bo že uredilo.
Zdaj študiram nekaj, kar me zeloo zanima, ampak študij je težak (sem rpepričana da je ekonomija lažja) in se mi je, tudi zaradi situacije doma, zataknilo. Zdej če grem delat ne bom mela pogojev za ponavlanje, če pa ne grem delat pa ne bo denarja, pogojev pa tudi mogoče ne. Sploh ne vem.
Sem se pa z mami pogovorila pa vztraja pri tem, da torbico je dobila. Pa sej sploh ne gre za to, gre za to, da že celo življenje vzema denar meni in fotru, nakoncu pa še vedno nima. Mah...Mami bi se res mogla spremenit, samo če se do zdej ni, dvomim, da se bo pa pri petdesetih. Pa tud če ona gre, če si nekak najde neki za živet, bi fotra zihr ful potrlo, čeprov mu gre tok stvari na njej na živce. Pa še več bi bil sam, pa pogrešu bi jo no, ker kljub vsemu, še vedno vsak dan komi čaka, da pride domov.
Pa sej, ni pa tud samo mami problem. Tud fotr včasih čist preveč popizdi. Sej je dost miren, ampak ko se mu pa strga, se mu pa zares.
Pol je pa tuki še babi, ki ju itak že od vedno hoče dat narazen, fotr je pa odraščal samo z njo in ga štekam, da ji kljub vsemu kdaj verjame oz. da je ne mroe čist pokenslat.
Ma ja no, sej boooo... Še vedno je blo, bo pa tud zdej. Sej drgač se ponavad ne smilim sama seb, to je blor es v afektu napisano, zdej že mal bl z distanco gledam in amm spet gor realistična a optimistična očala. Če nam je vedno ratal, če je men vedno ratal, ni hudič, da nam ne bo tud zdej!
-
Skrat potepuh
- Debatorica
- Prispevkov: 328
- Pridružen: 15. Jan. 2009 21:55
- Kraj: Gorenjska
Pohvale za optimizem in pametno mišljenje - vem, da vam bo ratal, ker si punca z glavo na pravem mestu. Če ne staršem pa vsaj tebi. Drži se, študiraj, da boš mela fajn prihodnost, drž družino skupaj pa bo!
:knuddel:
:knuddel:
Povej mi o sanjah četudi so grešne,
zaupaj mi želje četudi so smešne.
(Feri Lainšček)
zaupaj mi želje četudi so smešne.
(Feri Lainšček)
Re: obubožali smo
jkl napisal/-a:Kar naenkrat smo se znašli na dnu, v hladilniku je en sir, nekaj jajc, mogoče imamo še paket makaronov.
.................
Potem je tu še moje potovanje poleti. Za letalsko karto sem dala 1000e, zdaj pa zgleda, da niti za sabo ne bom imela. Ne vem pa, če karto lahko prodam, ker mi družba ne odpiše.
Prosim za kakršenkoli nasvet.
draga punca...tut js ne morem vrjeti kako si lahko tu gor z takšnimi...imaš računalnik, privoščit si želiš potovanje za 1000 evrov....pa praviš da nimate denarja...lepo te prosim no....
Re: obubožali smo
josefine napisal/-a:jkl napisal/-a:Kar naenkrat smo se znašli na dnu, v hladilniku je en sir, nekaj jajc, mogoče imamo še paket makaronov.
.................
Potem je tu še moje potovanje poleti. Za letalsko karto sem dala 1000e, zdaj pa zgleda, da niti za sabo ne bom imela. Ne vem pa, če karto lahko prodam, ker mi družba ne odpiše.
Prosim za kakršenkoli nasvet.
draga punca...tut js ne morem vrjeti kako si lahko tu gor z takšnimi...imaš računalnik, privoščit si želiš potovanje za 1000 evrov....pa praviš da nimate denarja...lepo te prosim no....
računalnik danes ni luksuz ampak nekaj skoraj nujnega.
cist cist usi mamo pac ene probleme doma s tastarimi eni hujse eni pa pac lazje.
Kokr koli ze pa bod mocna pa ne zanemar studija k ubistvu ti je to edina prespektiva za lajf pa da se ti nebos pr 50 ukvarjala z takimi financnimi problemi k tvoji tastari in ti zdej!
spremeni
tut jez mislm da mami pr 50 nebos kej dost spremenila edin lohka jo prpravs do tega da zacne mal razmislat o svojih dejanjih!
Kokr koli ze pa bod mocna pa ne zanemar studija k ubistvu ti je to edina prespektiva za lajf pa da se ti nebos pr 50 ukvarjala z takimi financnimi problemi k tvoji tastari in ti zdej!
spremeni
tut jez mislm da mami pr 50 nebos kej dost spremenila edin lohka jo prpravs do tega da zacne mal razmislat o svojih dejanjih!