Resnično srečne v službi?

[Roisin]

živjo.
vem, da vas je kar nekaj študentk na tem forumu, nekaj pa vas je tudi zaposlenih, zato me zanima, koliko ste kaj srečne v svoji službi oz. z izbiro vašega poklica? jst se zadnje čase spogledujem z mislijo, da bi šla študirat še kaj drugega, nekaj, s čimer bi lahko prispevala k naši družbi, mogoče pomagala ljudem, postala del njih.
zelo zanimivo mi je socialno delo (predvsem kar se tiče otrok in socialno ogroženih ljudi, ker se mi zdi, da imam res velik posluh za to in me krivica na tem svetu resnično moti), tudi psihologija (spet na področju otrok), po eni strani mogoče tudi vzgojiteljsko delo.
ne vem, nekako se mi zdi, da mi je namenjeno neko tako delo, s katerim bi lahko komu pomagala. zanimivo, da sem do tega zaključka prišla po 4. letih enega drugega faksa
kako ve gledate na svojo službo? vam je všeč/vam ni? bi delale to celo življenje? mene predvsem moti, da v trenutnem delu ne čutim nobene strasti, da mu nisem predana, tega tud nočem počet celo življenje. rada bi delala nekaj, v kar bi 100-odstotno verjela. zavedam se, da večina nima sanjske službe, pa vseeno. denar mi je pomemben, ampak ne toliko.
zdi se mi, da največkrat slišim ravno psihologe, socialne delavce, vzgojitelje etc. reči, kako da je njihova služba naporna, da pa jih izpolnjuje in osrečuje. me zanima, če je tu katera zaposlena v podobnem poklicu, da mi pove kaj svojih izkušenj.
drug faks me straaaašno mika, je pa res, da spet "izgubiš" nekaj let, problem je tud, kako se medtem sama financirat, pa tud ne vem, kako bi moja okolica reagirala na to. staršem gotovo ne bi bilo prav. sem res v dilemi.

[kuhanovino]

probaj na podiplomskem študiju na tem področju ali pa višja šola, prekvalifikacija mogoče. Vsi bi samo nekaj pomagali ljudem- samo to je tako splošno rečeno- najprej ugotovi kaj te res veseli, ker se mi zdi da še sama ne veš točno. Ker med poklicem vzgohiteljice, psihologinje in socialne delavke je kar velika razlika. Lahko greš na posvet k svetovalcu za študij, da ti mogoče on pomaga. Vprašaj se v čem uživaš- ker delo mora biti v prvi vrsti nekaj kar te osrečuje.

[Roisin]

Vsi bi samo nekaj pomagali ljudem- samo to je tako splošno rečeno- najprej ugotovi kaj te res veseli, ker se mi zdi da še sama ne veš točno. Ker med poklicem vzgohiteljice, psihologinje in socialne delavke je kar velika razlika.

in kaj je narobe pri tem, če bi pomagali ljudem? ta tvoj stavek mi ni ravno všeč, pa tudi VSI ne bi radi pomagali ljudem, ker pol bi bil svet dosti lepši!
posta nisem začela zaradi tega, ker bi hotla, da me na forumu usmerite v poklic, ampak ker me zanima, koliko vas je dejansko srečnih v svojih poklicih, ker opažam, da so najsrečnejši ravno tisti, ki imajo možnost dela z ljudmi in posledično spreminjanja družbe oz. da imaš filing, da vsaj neki koristnega delaš.
med temi tremi poklici, ki sem jih naštela, je definitivno razlika, sej to vem, ampak zanima me delo predvsem z otroki, zato sem pa naštela te tri, ki lahko v nekaterih plasteh prehajajo med sabo. tud vzgojitelj mora bit dober psiholog, prav tako mora met socialni delavec čut za vzgojiteljsko delo, če želi delat z otroki.

[kuhanovino]

Vsi bi samo nekaj pomagali ljudem- samo to je tako splošno rečeno- najprej ugotovi kaj te res veseli, ker se mi zdi da še sama ne veš točno. Ker med poklicem vzgohiteljice, psihologinje in socialne delavke je kar velika razlika.

in kaj je narobe pri tem, če bi pomagali ljudem? ta tvoj stavek mi ni ravno všeč, pa tudi VSI ne bi radi pomagali ljudem, ker pol bi bil svet dosti lepši!
posta nisem začela zaradi tega, ker bi hotla, da me na forumu usmerite v poklic, ampak ker me zanima, koliko vas je dejansko srečnih v svojih poklicih, ker opažam, da so najsrečnejši ravno tisti, ki imajo možnost dela z ljudmi in posledično spreminjanja družbe oz. da imaš filing, da vsaj neki koristnega delaš.
med temi tremi poklici, ki sem jih naštela, je definitivno razlika, sej to vem, ampak zanima me delo predvsem z otroki, zato sem pa naštela te tri, ki lahko v nekaterih plasteh prehajajo med sabo. tud vzgojitelj mora bit dober psiholog, prav tako mora met socialni delavec čut za vzgojiteljsko delo, če želi delat z otroki.

Ni bilo drgač nič slabega s tem mišljeno.
Ja samo socialni delavec nima opravka samo z otroki. Ne vem, če so tisti, ki se ukvarjajo z ljudmi najbolj srečni, ne bi rekla. Odvisno je od dela z ljudmi- kakšno akviziterstvo pa čeprav je delo z ljudmi zna biti naporno. Če rada delaš z otroci ti svetujem, da postaneš prostovoljka in se lahko s tem že sedaj ukvarjaš. Tudi tisti, ki nimajo opravka z ljudmi lahko delajo dobro- npr. poglej farmacevte, znanstvenike. Potem te veseli delo s problematičnimi otroki ali kako- ker socialne delavke se bolj s tem srečujejo- s socialnimi problemi? Za vzgojitico moraš imet glasbeno predznanje.

[punkie_]

če te veseli kaj takega, potem vsekakor probaj
kot je rekel kuhanovino, obstaja dost prostovoljnih del (npr. na karitasu, rdečem križu, zaupni telefoni, pomoč pri učenju na raznih dnevnih centrih, mladinskih domovih, stanovanjskih skupinah ipd.). tam te bodo prav gotovo veseli. če te veseli, potem se malo prej sprobej v tem, potem pa razmišljaj še o študiju. in tukej ni ovira da rabiš glasbeno predznanje npr... ker stvar ni tko zahtevna kot se mogoče sliši. moreš pač imeti malo žilice za vsako stvar, če je nimaš, se bo pa nenazadnje izkazalo potem ko boš v poklicu.

jaz sem se enkrat pogovarjala z eno ki študira socialno delo in je govorila da je zlo fajn faks, da pa so tudi zelo omejeni z zakoni in pogosto oni sami ne morejo kaj dosti. socialno delo ima tudi dosti opravka s papirji in poznavanjem zakonov. če te bolj veseli konkretno delo z ljudmi, potem ti lahko predlagam en krasen študij - socialno pedagogiko sama to študiram in mi je krasen fax, tudi zato, ker tukej zvem veliko uporabnega tudi zase, za svoje življenje in tako na nek način lažje in bolje živim. tudi sama imam željo delati z ljudmi, pri tem pa je pomembno da delaš tudi na sebi in to mi ta fax daje.

kateri fax pa si končala? ker kot so že eni rekli, ne pozabi na možnost prekvalifikacije, podiplomskea študija in tako.. seveda, če je možno.
če pa se boš določila še za kakšen študij pa lahko tudi preko študenta delaš in se tako kolkor toliko preživiš,

[Roisin]

^^ socialna pedagogika je baje tud dost fajn, ja. in kaj oz. kje se vidiš po končanem študiju?
o prekvalifikaciji ne razmišljam, ker sem študirala daleč od socialne smeri. zato pa tud zdej tolk razmišljam o tem, ker si ne želim celo življenje počet nekaj, kar me v resnici sploh ne izpolnjuje in že sama misel na to, da bi morala do konca življenja delat v pisarni pred računalnikom mi gre na bruhanje.
ko se pogovarjaš s kako vzgojiteljico, ti bo skor vsaka rekla, da ma najboljšo službo na svetu. na splošno se mi zdi delo z otroki fenomenalno, saj ti vsak dan poplačajo trud. kot prostovoljka sem že ful velik predelala, tko da mi to ni tuje.
na splošno se mi zdi, da večina res ni zadovoljna s svojim poklicem in to me kr malo žalosti. se vdati v usodo in počet nekaj, do česar ti v resnici ni, pa čeprav je denar kar dober, ali slediti svojim sanjam? ko sem bila v srednji šoli, sem vedno govorila, da bom sledila svojemu srcu, delala samo tisto, kar bom hotela, sam pol ko prideš enkrat v resnično življenje, kar nekako izgubiš stik sam s sabo, oz. jaz sem ga. sploh ko sem na faksu ugotovila, da to pa ni to. se ti kr poderejo sanje ...

[inaa]

js mislm da je zlo mal takih ljudi ki majo tako sreco in res delajo to kar jim je najbolj vsec...

js se zaenkrat sploh ne vidm u tem delu za kar studiram in mam ze kr u planu se drugi fax it delat, pa tut zmedena kot sem sploh se nevem kaj bi rada pocela (kar bi mogla ze kake 4 leta nazaj vedt). ce ti pase pejt studirat, sej ni nobene skode

[punkie_]

in kaj oz. kje se vidiš po končanem študiju?

zdej sem drugi letnik in zaenkrat me veseli, da bi delala kaj z odraslimi. letos bom dobila več izkušenj za delu v zaporu pa bom videla če mi bo odgovarjalo. mnogo je tudi področij, ki so zelo slabo pokrite in mi je v izziv, če bi lahko delala s kakšno populacijo, ki je deležna (pre)malo obravnave. čeprav največ izkušenj imam do sedaj z otroci, ker jih pač z njimi najlažje dobiš oziroma je veliko prostovoljnih del z otroci. drugače pa razmišljam tudi o podiplomskem študiju družinske terapije ali pa kaj v tej smeri. zaenkrat mam še premalo izkušenj da bi točno vedela, kaj me sploh zanima. dokler ne sprobaš, ne veš. velikokrat me je kaj veselilo, potem ko pa sem dejansko sprobala, mi ni bilo tako všeč kot sem pričakovala.

se vdati v usodo in počet nekaj, do česar ti v resnici ni, pa čeprav je denar kar dober, ali slediti svojim sanjam?

če hočeš bit v življenju resnično srečen, potem definitivno slediti svojim sanjam. je pa res, da je tudi denar pomemben, in v enih poklicih ga je več kot v drugih. ampak če že zdej razmišljaš o tem, da te tvoj trenutni poklic ne veseli, potem se mi zdi, da je pametno, da to upoštevaš in slediš svojim sanjam. denar ne odtehta vsega.

[*QueenBitch*]

Jaz trenutno delam nekaj kar me srednje veseli. Vem, da prva redna sluzba ponavadi ni sanjska...še manj pa v tej smeri kjer jaz delam tko, da sm sprejela neke vrste kompromis. Določene stvari, ki jih počnem me veselijo, ene pač ne. Vem, da je tko al tko več ali manj v vsaki službi. Zaenkrat bom še tukaj in bom videla kako se bodo stvari razvijale, če pa se ne bo nič spremenilo bom iskala drugo službo.

[Roisin]

se vdati v usodo in počet nekaj, do česar ti v resnici ni, pa čeprav je denar kar dober, ali slediti svojim sanjam?

če hočeš bit v življenju resnično srečen, potem definitivno slediti svojim sanjam. je pa res, da je tudi denar pomemben, in v enih poklicih ga je več kot v drugih. ampak če že zdej razmišljaš o tem, da te tvoj trenutni poklic ne veseli, potem se mi zdi, da je pametno, da to upoštevaš in slediš svojim sanjam. denar ne odtehta vsega.

ja, sej jst sem bla tud zmeri za to, da je najvažnejša tista sreča in da slediš svojim sanjam, sam nekako sem na to skozi leta pozabla. pa tud pri 24. en drug faks začet ... ne vem, no. sej sem mela tud starejše sošolke, pa jim je kr šlo, sam jst ne vem, če bi zmogla še 4 leta nadaljnega študija. mal me je strah, da bi pol odnehala in potem mi bodo itak vsi govorili: ja, sej smo ti rekli. ker zdej namreč nihče ni navdušen nad to idejo.
škoda se mi zdi, ker je po službah toliko zamorjenih ljudi, po drugi strani sem pa lahko srečna, da ne delam za tekočim trakom, ker to je šele hudo. mam srečo, po svoje pa tud ne, ker bi lahko blo boljš. mal sem folš kaki kolegici, ki je že s prvo službo dobila tisto, kar je hotla in uživa 100 na uro.

[Nass]

Jst študiram ekonomijo, trenutno delo me veseli in vidim izziv v njem. Če bi se še enkrat odločala, bi izbrala isto. Morda bi edino še en faks vpisala...

Me je pa nekaj zmotilo... Pomaganje ljudem in prispevanje k družbi ni samo socialno delo ipd. Vsak (ok, razen kakih mešetarjev) pomaga nekomu. Avtomobilisti mi rešijo problem, kako prit do fanta, delavci v tovarni stekla mi rešijo problem iz česa pit... Malo karikirano, ampak moti me, da se nekatere službe smatrajo kot 'pomoč ljudem', drugi pa delamo 'samo za svojo rit'.

Avtorici teme: Kaj so 4 leta študija v primerjavi s 50 leti službe, ki ti ni všeč?! To je 12x več! Ali drugače gledano... Vsak mesec študija, ti prišpara 1 leto trplenja v napačni službi. Boljše, da si odkrila, kaj te veseli pri 24 kot pa pri 44. Še vedno pa lahko zamenjaš nazaj.
Poleg tega se mi zdi, da preveč gledaš na mnenje okolice. Verjamem, da je težko, če te ne podpirajo, ampak tvoji starši, prijatelji in sosedje ne bojo tisti, ki bojo 8ur/dan delali to, kar jih ne veseli, ampak boš ti. Če pa boš med študijem ugotovila, da te to ne zanima, pa poglej drugače - nekaj si se naučila, še vedno imaš prejšnjo diplomo, poleg tega pa se ne boš nadaljnih 60 let spraševala "kaj pa če..."

[Roisin]

Me je pa nekaj zmotilo... Pomaganje ljudem in prispevanje k družbi ni samo socialno delo ipd. Vsak (ok, razen kakih mešetarjev) pomaga nekomu. Avtomobilisti mi rešijo problem, kako prit do fanta, delavci v tovarni stekla mi rešijo problem iz česa pit... Malo karikirano, ampak moti me, da se nekatere službe smatrajo kot 'pomoč ljudem', drugi pa delamo 'samo za svojo rit'.

ne vem, kje si dobila občutek, da mislimo, da delate za svojo rit. vsak naj dela tisto, kar ga osrečuje. ne morem se pa strinjat s tem, da vsak komu pomaga, ker to preprosto ni res.
najbolj se za ljudi žrtvujejo razni zdravniki, medicinske sestre itd. in tega dela ne moreš primerjat z delavcem v steklarni.
se pa strinjam s tem, da (v mojem primeru) še nič ni zamujeno, saj sem še mlada. je pa tud res, da preveč gledam na mnenje okolice, sam kaj čmo, taka pač sem ne morem si pomagat.

[kuhanovino]

Jst študiram ekonomijo, trenutno delo me veseli in vidim izziv v njem. Če bi se še enkrat odločala, bi izbrala isto. Morda bi edino še en faks vpisala...

Me je pa nekaj zmotilo... Pomaganje ljudem in prispevanje k družbi ni samo socialno delo ipd. Vsak (ok, razen kakih mešetarjev) pomaga nekomu. Avtomobilisti mi rešijo problem, kako prit do fanta, delavci v tovarni stekla mi rešijo problem iz česa pit... Malo karikirano, ampak moti me, da se nekatere službe smatrajo kot 'pomoč ljudem', drugi pa delamo 'samo za svojo rit'.

Avtorici teme: Kaj so 4 leta študija v primerjavi s 50 leti službe, ki ti ni všeč?! To je 12x več! Ali drugače gledano... Vsak mesec študija, ti prišpara 1 leto trplenja v napačni službi. Boljše, da si odkrila, kaj te veseli pri 24 kot pa pri 44. Še vedno pa lahko zamenjaš nazaj.
Poleg tega se mi zdi, da preveč gledaš na mnenje okolice. Verjamem, da je težko, če te ne podpirajo, ampak tvoji starši, prijatelji in sosedje ne bojo tisti, ki bojo 8ur/dan delali to, kar jih ne veseli, ampak boš ti. Če pa boš med študijem ugotovila, da te to ne zanima, pa poglej drugače - nekaj si se naučila, še vedno imaš prejšnjo diplomo, poleg tega pa se ne boš nadaljnih 60 let spraševala "kaj pa če..."

dobro zapisano- se strinjam.

[tanja_]

Pozdravljena Roisin, jaz delam kot vzgojiteljica in zaenkrat (upam da tudi nadaljno) ZELO uživam v svojem delu...Prej sem delala druge stvari, ampak tako kot se pa sedaj veselim službe, pa se je nisem še nikoli. Vem, da nekaterim otrokom lahko dam precej, od ljubezni, znanja,itd (nekateri na žalost tega doma nimajo). Ni lepšega ko otrok zjutraj priteče v tvoj objem, ko so še iskreni, ko res povejo tisto kar si mislijo, ker tako kot vidijo....
Ampak mislim da moraš biti človek za tako delo. Če tako misliš, nikoli ni prepozno. Kot je napisala ena, kaj je 3, 4 leta študija proti vsemu življenju. Tudi jaz vem to nekje 2,3 leti, prej pa se še nisem videla v tem poklicu. Res je da je lahko delo tudi naporno, ampak katero pa ni??

lp, Tanja_
p.s. študij predšolske vzgoje je tudi izredno (za ostale ne vem), tako da lahko ta čas tudi delaš in v bistvu ne izgubiš popolnoma ničesar

[Pontifex Maximus]

S svojo izbiro poklica sem nezadovoljen, z delom ki ga opravljam pa še manj.