Štirje zanimivi članki na temo laganja:
Vsi lažemo. Iz dneva v dan
When Children Lie
Antecedents to Lying and Teaching the Truth
Kako ujeti lažnivca
Psihologi laž definirajo kot zavestno in namerno prikrivanje ali pačenje resnice, z namenom izogniti se nezaželenim posledicam, si pridobiti kakršno koli korist ali škodovati nekomu. Včasih laži z besedo olepšamo in jim raje rečemo neresnice.
Strokovnjaki ločijo več vrst laži: bele ali vljudne, delne ali polresnice in namerne.
__________
Moj primer...
Nazadnje sem se zlagal pred kratkim v čakalnici na železniški postaji v LJ. Sedel sem na stolu in jedel sončnična semena (imel sem polne roke). S seboj sem imel težko torbo, katero sem odložil na tla, na njej pa so bili narahlo pripeti rolarji. Na stolu levo od mene sem imel dve vrečki, v eni hrano, v drugi revije. V čakalnico je prišel, kot bi mu gorelo pod nogami, visok poba. Na hitro pogleda mene in nato mojo prtljago, nato pa veli: "Daj mi pol eura! Al pa ne, daj mi raje en euro!" Pravim: "Nimam drobiža." Nadaljuje: "Daj no, pol eura menda imaš. Daj mi." Ponovim: "Nimam. Drobiža." Vztraja: "Daj no, vem, da imaš." Polahko položim levico na nogo, obrnem z očmi v desno in se namrdnem. Zamenja strategijo: "Maš mogoče 10 eurov?" Izvleče ven kup kovancev in doda: "Ti vrnem kovance." Odgovorim: "Nimam." Malo si me ogleduje (zgledalo mi je, kot da je presodil, da sem človek, ki ima dosti denarja) in z razočaranim glasom pravi: "Ja kako nimaš denarja, kako pa potem kupuješ?" Jaz: "Kartice." Reagiral sem povsem mirno. Neprepričano z vzdihom odide do nekih tujk v čakalnicah in jih prosi za denar. Zdi se mi, da jima je omenil, da ga potrebuje, ker bi šel rad v disko. Ker so povedale, da nimajo nič (tudi pri njih je malo vztrajal), se je odpravil ven in ko je šel mimo mene, ponovil z nekoliko nezadovoljnim glasom "daj mi pol evra, vem da maš".
Imel sem pol €, 1 € in 10€. Nisem vedel zagotovo ali jih imam, ampak kljub temu, da nisem vedel, sem trdil, da jih nimam. Zakaj?
1.) 1 € še klošarju ne dam, kaj šele nekomu, za katerega presodim, da bo denar porabil za manj koristne stvari, kot bi ga sam. In še zlasti ne, če se mi zdi prenapet in sumljiv.
2.) Nisem mu hotel dati niti centa (še posebej zaradi tega, ker sem tisti dan že dal nekaj drobiža nekemu klošarju, potem pa mu ponudil še banano, katero je odklonil... svoj "davek" za tisti dan sem že plačal
).
3.) Zdelo se mi je, da imam bankovec za 10 €, pa sem zanikal, da ga imam, ker nisem želel njegovega drobiža, že tako se ga izogibam.
4.) Njegov pristop je bil vsiljiv in je izgledalo, kot da se mu grozno mudi, morda bi mi celo "pozabil" vrniti kovance, če bi mu dal 10 €, ali pa bi mi mimogrede, ko bi odpiral denarnico, kaj sunil.
5.) Ker je deloval nestrpen, in ker sem imel dosti prtljage, sem čutil, da bi znale biti moje stvari ogrožene in sem ga želel po liniji najmanjšega odpora odsloviti, zadržati čim dlje od mojih stvari. V isti čakalnici bi mi nekoč en tip skoraj ukradel prenosni telefon, po tem, ko sem mu ga posodil za kratek klic (tarnal je, da mu v tej Ljubljani noben noče dati niti za 1 klic), pa se je potem več kot 3 minute pogovarjal in nato klical (pred tem je samo rekel "samo še enega pokličem, bom prec") še na eno številko (pozneje sem videl, da celo "drugega operaterja", kar je bilo precej dražje) ter se spet pogovarjal 2 minuti, potem pa je počasi začel korakati proti izhodu, odprl vrata in že počasi stopal ven, nakar sem ga zagrabil za rokav, ga oštel in zahteval telefon. In potem se je celo vznemiril, češ, kaj si mislim, da je kradljivec ali kaj in da se mu je le zdelo, da se jaz odpravljam ven. Zapravil mi je več kot €, kasneje pa sta prišla še dva njegova kolega, katera je kmalu ven odpodila policija, češ da nimajo kaj iskati tam ves dan.
Ali sem se počutil potem nelagodno? Tekom pogovora z njim ne, potem pa za en čas ja, dokler nisem razčistil sam pri sebi, čemu sem sploh lagal. Načeloma namreč ne lažem in se lažem (razen v humorju) izogibam. Presenetilo me je, da sem avtomatsko zanikal, da imam drobiž, brez da bi sploh razmislil o tem. Obrambni mehanizem. Po prvem zanikanju se je vklopil razum in sem namenoma lagal. Žal bi mi pa bilo, če bi bil tip preobčutljiv na bilokakšne laži in bi se mu resno mudilo na vlak npr., ker bi se mu zgodilo kaj hudega in ne bi imel niti časa razlagati kaj je narobe, le denar bi potreboval, pa bi mu šlo na živce, če bi ugotovil, da sem se mu še zlagal po vrhu (ampak na srečo tega ni mogel nikakor ugotoviti, tako da mi ni žal ničesar). Ampak z njegovim pristopom pri meni ni in ne bo dosegel, kar želi. Jaz dam včasih denar tistemu, za katerega presodim, da ga ne bo "vrgel proč" in da ga potrebuje veliko bolj kot jaz.
Ker sem sprva avtomatsko zanikal, da denar imam, se mi je zdelo butasto, da bi temu človeku priznal, da ga imam, saj bi tako lahko prišel na misel, da sem omahljiv in me prepričeval, da po € ni dovolj, in da ve, da mu lahko dam 1€.
Bi se lahko izognil laži? Bi, če bi bil bolj pozoren, osredotočen.
Lahko bi npr. rekel, da mu denarja ne dam in mu povedal razlog, nakar bi precej verjetno poslušal njegove "pravljice" (kako le naj preverim ali govori resnico ali ne v kratkem času(?)) o tem, zakaj rabi 1€, katerega mu jaz nočem dati. Lahko bi se skušal izogniti poslušanju "pravljic" tako, da bi rekel "ne dam ti, brezpogojno" in bi naletel na norca, ki bi mi iz jeze ("aha, ima ga, pa je tak skopuh, da ga noče dati... bo že videl") skušal spizditi vrečko. Lahko bi naletel na povsem razumnega fanta, ki bi spoštoval mojo odločitev in odšel mirno naprej. Iz vsega tega potegnem, da sem se zlagal predvsem zato, ker sem čutil, da bi lahko bilo ogroženo moje imetje, tako da sem se na najbolj preprost način želel izogniti morebitnim nevšečnostim. Ob razmišljanju sem si pripravil par odgovorov za podobne primere v prihodnje. Npr.:
"Lahko prosim dobim tvoj osebni dokument?"
"Ne, ves denar, ki ga imam, potrebujem in se mi zdi, da veliko bolj, kot ti. S tvojim pristopom si za toliko zmanjšal verjetnost, da ti verjamem, da ga boš koristno uporabil, da me ne moreš prepričati v kratkem času. Nočem ti ga dati. Pozdravljen."
"Ta denar ni tebi namenjen. Zdaj boš šel naprej."
Če hoče tak človek zmanipulirati mene na (kar se mene tiče) neustrezen način, bom raje jaz z njim preračunljivo upravljal na ustrezen način, brez laži (čeravno je morda celo ta ustrezna včasih, ampak se počutim močnejši, ko shajam brez njih), ki se začnejo z obrambnim mehanizmom.
)
