Opiši situacijo. Kako si se počutil(a)?
Si kdaj posegel(posegla) po diskriminatornem vedenju? Iz kakšnih razlogov? Kakšne so bile posledice?
Na strani http://freedocumentaries.net/media/175/A_Class_Divided/ si lahko ogledamo dokumentarec o tem, kako je leta 1968 Jane Elliott, učiteljica v majhnem, "belo poseljenem" mestu Iowa, razdelila razred tretješolcev na modrooke in temnooke. To je bil psihološki poskus, ki nazorno pokaže, kako se začnejo diskriminatorna vedenja.
Poskus je opisan je tudi na wikipediji.
Podrobnosti o diskriminaciji najdemo na straneh http://www.protidiskriminaciji.si/
Kratka razlaga diskriminacije:
Diskriminacija pomeni neenako obravnavanje posameznika, posameznice ali skupine v primerjavi z drugimi osebami ali skupinami ljudi na podlagi osebnih okoliščin, kot so spol, starost, rasa, nacionalnost, versko prepričanje, zdravstveno stanje oz. invalidnost, spolna usmerjenost, izobrazba, gmotno stanje ali družbeni položaj.
Podlaga za diskriminacijo je diskriminatorna osnova. To je osebna okoliščina, lastnost ali stanje posameznika ali skupine ljudi, na podlagi katere se vzpostavi negativno razlikovanje v razmerju do tistih, ki te osnove nimajo. Med osebne okoliščine, ki so najpogosteje podlaga za nastanek diskriminacije, sodijo naslednji dejavniki:
* spol (moški, ženske, transspolni ljudje - tisti, ki živijo z identiteto drugega spola, vendar ne razmišljajo o operaciji spolnih organov),
* narodna in etnična pripadnost,
* versko ali drugo prepričanje,
* invalidnost (delna ali popolna okvara fizičnih ali mentalnih funkcij),
* starost (individualna starost človeka),
* spolna usmerjenost (heteroseksualnost, biseksualnost, homoseksualnost).
Poleg omenjenih pa pogosto prihaja do neenakosti tudi zaradi spolne identitete kot doživljanja lastnega spola, zakonskega stanu in družinskega statusa, fizičnega videza ter kulturnih razlik.
http://www.sbaza.net/clanek_html.php?url_clanka=clanki_sb1%2Fpef%2Fseksizem.sb&vsebina_replace=pef:
Vsak izmed nas ima takšne ali drugačne predsodke. To pa še ne pomeni, da bomo sovražni, diskriminirajoči v odnosu do drugih. Predsodki se lahko manifestirajo v blažji ali težji, obliki, morda pa se sploh ne manifestirajo. Allport (cit.po Ule, 1994, str. 114) razlikuje pet stopenj izražanja predsodkov, ki predstavljajo hierarhično razvrščene kategorije obnašanja, na predsodkih:
- Ogovarjanje je izraz določenih antipatij v odnosu do drugih skupin. Šale in vici so taka oblika izražanja predsodkov na navidezno družbeno sprejemljiv način.
- Izogibanje se izraža v ustvarjanju socialne distance do pripadnikov drugih skupin, do katerih imamo predsodke. Socialna distanca je izraz potrebe po izogibanju med osebnim odnosom oziroma intimnejšim kontaktom z drugimi. Lahko se kaže na individualnem nivoju kot individualno izogibanje kontaktov, ali na družbenem nivoju kot vzpostavljanje zakonskih norm oziroma preprek pri vzpostavljanju kontaktov.
- Diskriminacija je neposredno usmerjena proti pripadnikom drugih skupin, ki se kaže v preprečevanju dostopa ogroženih skupin do nekih občih dobrin, na primer neenake možnosti šolanja, zaposlovanja, bivanja, oziroma v kratenju njihovih osnovnih državljanskih svoboščin in pravic, ki jih ima na razpolago dominantna skupina.
- Nasilje predpostavlja tisto stopnjo izražanja predsodkov, kjer je ogrožena fizična integriteta posameznikov oziroma onemogočeno normalno življenje normalnih manjšinskih skupin (prepoved vstopa v različne javne institucije, fizični napadi,itd.)
- Genocid se kaže v iztrebljanju, fizičnem preganjanju celih skupin, manjšin, narodov.
Prva oblika je razširjena v vseh skupnostih, med tem ko so diskriminacija, nasilje in genocid družbeno organiziran množični pojav, kar ni več izraz osebnostnih značilnosti.
Pojma predsodek in diskriminacija v uporabi večkrat zamenjujemo, čeprav se v bistvu nanašata na različne stvari. Predsodek je stališče, skupek prepričanj, ki so utemeljena samo na osnovi pripadnosti določeni skupini. Diskriminacija je posebno obnašanje do oseb, oziroma različna obravnava oseb zaradi njihove osebnosti, ki so označene kot drugačne.