obračam se na vas, ker sem se znašla v precej zakomplicirani situaciji in ne vem, kako in kaj.... približno dva meseca imam fanta. je sicer zelo ljubeč in pozoren, vendar je že po tako kratkem času jasno pokazal, da je posesiven in bolestno ljubosumen. predvsem na mojega bivšega fanta, s katerim sva še vedno dobra prijatelja. do sedaj sem bila vedno zvesta vsakemu, nekaj dni nazaj pa sem prvič varala. nikoli in nikdar ni bil moj namen varati fanta z bivšim, ampak ker sem ves čas poslušala samo o njem, kaj imam z njim, da se nimam kaj pogovarjati z njim, kaj šele iti na kakšno pijačo, sem vse bolj začela premišljevati o njem.. in ugotovila, da mi pa mogoče res še ni čisto vseeno zanj, čeprav sem mislila, da do njega ne čutim več kot prijateljstvo. kot vedno me je v soboto poklical, kje sem in če se bova kaj videla. bil je na veselici in me povabil tja. jaz sem seveda, kljub nasvetom prijateljev, naj ne grem, šla tja. bil je že precej pijan, ampak vesel me je bil, kot vedno. jaz tudi njega. nekaj časa sva bila z družbo, nato pa sva se umaknila na samo. pogovarjala sva se o vsem, nato pa je pogovor nanesel na naju, najin odnos. rekel je, da sem mu še vedno všeč in da bi rad bil še z mano, čeprav ve, da ne morem, ker imam fanta. nič nisem rekla. po nekaj minutni tiišini me je poljubil. umaknila sem se, vendar kmalu se poljubov nisem več branila. brez, da bi se poslovila od družbe, sva odšla domov (prosil me je za prevoz, ker je on preveč spil, da bi lahko vozil). ko sva se pripeljala pred njegovo hišo, sem bila hladna. nisem hotela, da bi me kaj premamilo. vendar nisem ostala hladna... padlo je še nekaj poljubčkov, ki pa so se končali s seksom in preživeto nočjo pri njem... zjutraj sem šla domov, kot da se nič ni zgodilo. naslednji dan (včeraj) sva se spet srečala na veselici. bil je s punco (za katero nisem vedela, da jo ima!)in prijateljem. kljub temu, da je bila ona tam, me je takoj objel in začel poljubljati na lica. bilo mi je neprijetno, ker je z mano bil prijatelj, ki od mene pričakuje nekaj več kot samo prijateljstvo, in je takoj postal slabe volje. bivši se od takrat ni več ukvarjal s svojo punco, zato je kmalu užaljena šla domov. ker sva bila še oba trezna, sem se hotela pogovoriti. povedala sem mu, da me je samo zbegal in da bi mi lahko pvoedal, da je v zvezi tudi on in tako ne bi pričakovala preveč od njega, od naju. rekel je samo, da mu je žal, če je zaj**** moj odnos s fantom, da to vsekakor ni bil njegov namen. rekel pa je še, da če bi imela fanta zares rada, ga itak ne bi prevarala, prav tako on ne punce.. in da očitno je nekaj na tem, da pa vseeno ne verjame, da bi se obneslo, če bi bila midva spet skupaj. precej slabe volje sem šla kmalu po tistem domov. prijatelj, ki je bil z mano, je videl, da sem bila slabe volje in me hotel razvedriti. govoril je, da se je brezveze obremenjevat s takimi, kot je moj bivši, da pa se moram pogovoriti s fantom.. na koncu pa dodal, da imam itak njega,ki mi bo v vsakem primeru stal ob strani in mi pomagal. ko sem gas pripeljala domov, sva se objela, poljubila na lica in stala v objemu kar nekaj časa. prijatelju je srce bilo sto na uro, ves je trepetal... bila sem presenečena. povedal mi je, da me ima rad na drugačen način kot morda mislim, da pa se ne bo vsiljeval med nas tri (fant, bivši, jaz)... brez besed sem odšla...
torej, v čem je sedaj problem... čustva do fanta (videla se nisva že en teden, slišala od četrtka) so povsem izginila. bivšega fanta imam še vedno rada vendar sem razočarana nad najinim dejanjem, početjem, obnašanjem, ker res ne vem, pri čem sploh sva... zdi se mi, da sem zaljubljena v prijatelja (čeprav vseskozi vsem, ki me zbadajo, kaj imava, ker sva ves čas skupaj, trdim, da sva samo prijatelja in da med nama nikoli (že zaradi neugodnih okoliščin) ne bo nič več od tega)...
zmedena sem, ne vem kaj čutim do koga, ne vem, kaj hočem... s svojim početjem pa presenečam sama sebe in prijatelje. sploh se več ne poznam
hvala za nasvete, mnenja....
lp
veliko srece kakorkoli se bos odlocila..
