Fantova pogoja

[Cokolinojedober]

Težave imam s fantom.

Stara sem 24 let, z njim sem od 18-ga leta. Najina ljubezen je (bila) lepa in močna. Nikoli se nisva konkretno skregala ali imela kakšne druge resne težave. Imela sva se res krasno.

Sem iz ločene družine, kjer imamo doma veliko družinskih in tudi eksistencialnih težav. Ker sem zelo občutljiva, me te zelo "uničujejo" in "grizejo" od znotraj.

Obrazložitev nastale situacije:

V začetku tega leta me je "zlomilo" - pahnilo me je v depresijo (predvsem zaradi domačih - tj. družinskih in eksistencialnih razmer).

Bila sem brez volje, veliko sem spala, nikakor se nisem mogla spraviti iz postelje, nisem videla smisla v življenju, problemi so se mi zdeli nerešljivi, črnogledost, misli o samomoru, do fanta nisem čutila privlačnosti, želela sem si biti sama, zato sem ga "odvračala" od sebe ipd. na spolnost niti slučajno nisem pomislila,... Sama sebe nisem več razumela, nisem vedela kaj bi s sabo in z življenjem, shujšala sem,...

Ker se nisem mogla več take prenašati, sem šla na zdravljenje, ki je sedaj že obrodilo sadove in lahko bi rekla, da sem "ozdravlejna" oz. na dobri poti k popolni ozdravitvi.

Težava je v tem, da fantu nisem povedala za mojo bolezen in sem jo ves čas skrivala ter upala, da se bom ozdravila neopazno in bo vse po starem. Izgovarjala sem se, da mi trenutno paše bit sama, da imam veliko dela za faks, da moram skrbet za kužka, ipd.
Stranski učinki antidepresivov so tudi nezainteresiranost do spolnosti oz. izredno težko doživljanje vrhunca, kar me je dodatno spodbudilo k temu, da se za nekaj časa oddaljim od fanta.

Zakaj fantu nisem zaupala svoje bolezni? Izhaja iz tradicionalne, kmečke družine, kar se mu večkrat pozna, saj pri nekaterih stvareh razmišlja precej omejeno. Prepričana sem bila, da ne bo razumel, da je depresija resna bolezen, ampak me na nek način imela za leno, razvajeno, da se smilim sama sebi, da nisem dovolj močna, vztrajna, ipd. V tem (zmotnem) prepričanju sem se odločila, da bolezen zadržim zase.

(Ena od potrditev k temu:
Ko so se določene težave nakopičile (okoli novega leta), pri katerih bi mi lahko pomagal, pa tega sam ni videl oz. vedel kako, sem mu konkretno povedala kaj me muči in kaj bi pričakovala od njega, kako bi mi lahko pomagal in me pri tem zelo razbremenil. Njegova reakcija in dejanja so bila (kljub mojim konkretnim predlogom in solzam) skromna in po tem sem sklepala, da me ne razume in ne vidi, kako zelo me ti problemi mučijo. Posledično sem tudi iz tega sklepala, da moje bolezni ne bo razumel oz. jemal resno. )

V tem času moje bolezni je tudi on doživljal težke trenutke, iskal je razloge, se spraševal kaj je narobe, kaj bi lahko popravil oz. izboljšal, ipd., saj me je imel zelo rad.

Ker je bil pritisk prehud, je sam dal pobudo, da bi šla za nekaj časa narazen. Meni je to nekoliko ustrezalo, saj mi je pri zdravljenju veliko pomenilo to, da imam čas zase in nekakšen mir, da razčistim s svojimi mislimi, dvomi, se na novo sestavim,...

Zelo kmalu po tem si je on dobil drugo. Kar me je zelo prizadelo in me pošteno udarilo po glavi. Ves ta čas (pribl. 5 mesecev) (kljub temu, da sva bila fizično narazen, ker sva iz različnih krajev), ga nisem prenehala imeti rada in sem upala, da sedaj ko mi je bolje, bom lahko bila s5 tista punca, ki jo je imel rad.

Ko sem začutila, da ga izgubljam zaradi druge, sem seveda šla v akcijo. Nikakor ga nisem želela izgubiti.

Povedala sem mu za bolezen ter da me je to, da je z drugo, prizadelo. Da si želim biti z njim, saj je zelo v redu fant.

Seveda sem mu rekla, da si vzame ves čas, ki ga potrebuje, da ne pričakujem, da bo se takoj vrnil, saj je bila to tudi za njega težka preizkušnja in vem, da mu ni bilo lahko.

V tem času odkar ve za mojo bolezen in da si želim nadaljevati z njim, sva se nekajkrat dobila na pijači in se pogovarjala, zaupal mi je vse o njegovi novi punci ipd.
Čeprav mi je bilo zelo težko poslušati kako opisujeo novo punco in mi razlaga kako fajn je, sem pogoltnila cmok in se zadrževala.
Navsezadnje sem jaz kriva za nastalo situacijo in moram biti razumevajoča ter potrpežljiva. Žal mi je (in priznavam napako), da mu nisem bolezni zaupala, ne gelde na to kakšna bi bila njegova reakcija.

V tem času sem postala nekoliko bolj družabna (kar je tudi potrditev izboljšana moje bolezni), začela sem malo več zahajti ven s kolegicami in opazila sem, da sem kar zanimiva za ostale fante. En fant se še posebno zanima in trudi zame, vendar ne čutim nič do njega, saj je v srcu še vedno moj prvotni fant. Oba vesta drug za drugega.

(Bivši?) fant je trenutno v fazi, ko razmišlja ali bi se vrnil k meni ali ostal pri tej novi punci. Pravi, da sem v njegovem srcu še vedno jaz, vendar da bi s časom lahko vzljubil tudi to drugo punco. To velja tudi zame - v srcu je še vedno on, vendar sčasoma bi lahko vzljubila tudi tega fanta, ki se trudi okoli mene. Poleg tega pravi prvotni fant, da se je z mano, ob tem dogodku "fejst opekel" in da ne ve, če mi bo lahko nazaj zaupal.

Boli me to kaj ga (med drugim) privlači pri tej drugi punci (obe sva pribl. enako lušni (pokazal mi je njeno sliko, pa tudi videla sem jo), le da sem jaz bolj zrela, izobražena, inteligentna in sposobna od nje - kar mi je tudi sam zaupal - npr. to, da je otročja ipd., obe sva topli in nežni osebi,...), vendar je ta punca iz bistveno boljše družine kot jaz (torej niso ločeni, nimajo eksistencialnih težav) in ima vse zakramente, kar njemu veliko pomeni, saj je iz zelo verne družine. Mnenja je, da če si cerkveno poročen, da je to bolj spoštovano in trdneje kot to, da si le civilno poročen.

Večkrat mi je rekel oz. spomnil na to, da če prihajaš iz ločene družine, da je velika verjetnost, da se tudi sam ločiš. Zato ga moje družinske razmere motijo. In to ga seveda odbija pri meni. Povedal mi je še, da to, da se želi vrniti k meni, pomeni, da me ima zelo rad, saj da je ta njegova trenutna punca zelo v redu in da je "nora" nanj. Dodal je tudi to, da če greva ponovno skupaj in da mu kaj takega spet "zakuham", da me bo "ubil" (seveda ni mislil dobesedno, želel je poudariti kako zelo resno je vse to za njega).

Pred tednom sva se dobila na pijači, ker je rekel, da me " sprejme" nazaj pod določenimi pogoji. Mislila sem, da mi bo postavil pogoje kot so:
da mu moram odslej vse brezpogojno zaupati, da se moram potruditi, da mi bo lahko ponovno zaupal, da se morava veliko pogovarjat, da si vzameva čas drug za drugega, ipd. ...

Vendar sem se uštela - dal mi je 2 pogoja, ki pa ju jaz nikakor ne morem sprejet (oz. zelo težko).

To je, da bi se morala krstiti in naredit vse zakramente (kljub temu, da ve, da imam zelo slabo mnenje o cerkvi in da je nikakor ne prenesem) ter da bi se morala "takoj" oz. zelo v kratkem preseliti k njemu na vas. To zame ni sprejemljivo, saj bi me na nek način "ubilo", postala bi ponovno brezvoljna, ustvarjalno in intelektualno bi me to "pokopalo". Poleg tega je deprsija bolezen, ki se lahko ponovi - pri njemu doma, na vasi, bi (verjetno) imela veliko možnosti, da se ponovi.

Vendar želim ga obdržati, ker ga imam rada in je zelo v redu fant.
Verjamem, da bi s skupnimi močmi, veliko pogovori itd. uspela "vzpostaviti" najino "staro" ljubezen, oz. jo celo izboljšati.

Psihiatrinja me je naučila, da moram imeti najprej sebe rada, da moram upoštevati svoja načela, želje ... Opogumila me je z zanimivo mislijo: Zakaj bi te morali imeti drugi radi, če še sama sebe nimaš?!

Če sprejmem ta dva njegova predloga, bo to pomenilo, da se "nimam rada", da se ne poslušam, zatriam moje želje oz. načela in se prilagajam ter popuščam, kar pa ni dobro.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Kaj mislite na vso to situacijo vi? Vem, da sem ga "polomila" s tem, ko mu nisem zaupala svoje bolezni. Naj zaradi tega sprejmem njegova pogoja, da pridobim nazaj njegovo zaupanje?

Hvala za vaš nasvet in lep pozdrav.

[kr.ena]

Teh dveh pogojev ne moreš sprejeti, ker z njima kaže, da te ne ceni in ne spoštuje tvojih prepričanj. Tako kot lahko ti sprejmeš, da je on veren, bi moral tudi on sprejeti, da ti pač nisi.
Že dejstvo, da mu nisi zmogla zaupati tako pomembne stvari, kot je tvoja bolezen, priča, da med vama ni vse štimalo. Nisi ti kriva, ker mu nisi tega zaupala, ampak vajin odnos ni bil dovolj dober, da bi čutila, da mu lahko zaupaš.

Takšno je moje mnenje ...
Želim ti vse dobro ...

[sončk]

Jaz mislim, da je za vaju ze prepozno... In pod NOBENIM pogojem ne naredi tega, kar on od tebe zeli. Ce bi on tebe imel zares rad, bi te na kolenih prosil, da mu oprostis to, da je z drugo, kaj sele, da zahteva tako nemogoce stvari od tebe Halo, ce te ma rad, te ma rad CELO, to pomeni skupaj s tvojim mnenjem do cerkve pa vse to. Ne pa da sedaj ti na tak nizek nacin placujes za svoja dejanja, ki si jih storila, ko si bla bolna in nisi znala pravilno razsodit o tem, a naj mu poves al ne(oz. si se bala, da te ne bo razumel.) Jaz mislim, da te tak fant ni vreden in da je bolje, da vse skupaj pustis.

Sicer pa, ce bi bla njegova custva resnicna in iskrena, bi ze opazil, da s tabo nekaj ni vredu in ti moril, dokler mu ne poves, kaj je narobe. Se posebej to, ker si shujsala - se je tudi na zunaj opazlo, tko da ni imel razlogov, zakaj ga ni skrbelo zate.

Na svetu je se veliko boljsih fantov, ki te bodo cenili tocno tako, kot si.

[Tiavanna]

Tudi jaz mislim, da je bolje, da ne sprejmeš teh pogojev, ker bi s tem šla proti sami sebi. Mogoče bi še razumela to da želi, da se preseliš k njemu, vendar pa je tisti pogoj, da se moraš krstit in opravit zakramente, zame nesprejemljiv, še posebej zato, ker točno ve, da si ti izrazito proti. Verjamem, da ti je težko, ampak mislim da je bolje da greš naprej. Ti pa v vsakem primeru želim veliko sreče.

[ženska]

Partner bi to moral biti v pomoč, ko ga potrebuješ, ne pa da te zapusti zaradi težav. Tako je le še slabše. Tudi jaz mislim, da je že prepozno za vaju. Vedi, da se bo našel nekdo, ki te bo imel rad tako, kot si, in ti bo pomagal v težkih trenutkih. Želim ti veliko sreče.

[Yazmeen]

Pomojem bi blo bolš, da bi šla oba naprej in na novo zaživela. To, kar on "zahteva" zdj od tebe, bi bil zate spet korak nazaj in velka vrjetnost bi bla, da bi spet zapadla v depresijo, ker bi delala neki proti svojim željam in načelom. Sploh mi pa ni jasno, kako ti lahko daje take pogoje...če te kao sprejme nazaj, naj te sprejme tako kot si in brezpogojno, ne pa da (kokr je že blo omenjen) bi po njegovem mogla ti na ta način odplačevat svoje grehe (ki to niso) za to, ker si bla pač v depresivnem stanju in je vajina zveza trpela zarad tega. Jst se že sam zarad tega močno sprašujem, če je on pravi zate...Pomojem ne, sama pa najbol veš Želim ti pa, da bi se zate vse dobro izšlo, kakor kol že

[stevens]

wow..prav ganlo me je to..prav našo sem se v pol zgodbe..vsaka ti čast,da si šla na zdravljenje,saj je depresija zelo resna stvar,ki je ljudje ne okoli nas ne jemlejo resno..kar se pa tiče teh dveh pogojev pa je stvar zlo zajebana,mislim,da te še vedno ne razume skozi kaj si ti šla oz.skozi kaj greš..punca želim ti vse naj naj pa karkoli že bo iz te situacije

[srčica*]

sama nisem iz "tradicionalne kmečke" družine, ampak bi verjetno isto mislila, kot tvoj fant, da si pač lena, brez volje itd... nasvezadnje od česa si sploh zbolela za depresijo?... a veš koliko slabših stvari je še na tem svetu? a veš da nekatere ljudi skoraj starši vsak dan doma terorizirajo in bi blo boljše, če bi se starši ločli? a ne veš da si po vsej verjetnosti lahko srečna, da sta staradva šla narazen in maš mir... in ne rabiš poslušat njunega dretja????... govorim iz izkušenj, čeprav to ni blo zaj pametno, kar sem tu gor omenla... ampak sem tvojo situacijo si vzela k srcu.

Dejstvo je , da si imela (po tvojih besedah) krasnega fanta, naredla si napako,d a mu nisi zaupala, kaj te teži, nisi mu pustila blizu da bi ti on pomagal... zakaj si kar sklepala nekaj?.... zakaj mu nisi dala šanse?... ampak ok to je preteklost

kot drugo, mi takšna samohvala, kot si jo ti omenila ni všeč... torej da si inteligentnejša itd... od njegove sedanje punce... ti podatki so nepotrebni... če si inteligentna ali ne, lahko mi razberemo iz tvoje teme...


moj post se ti zdi krut, in tudi je, ampak stvari si zakomplicirala po nepotrebnem... zakaj preprosto njegovemu ultimatu ne daš šanse... lahko bi šla za nekaj časa k njemu, pa če ti ne bi bilo všeč se še vedno lahko vrneš... glede vere pa je tako... tukaj te on ne more prisilit v to... lahko pa ti predstavi to vero,da jo boš videla v drugačni luči... Moj fant recimo ima vse zakramente, ampak ga Cerkev tudi odbija, ker so župniki pohlepni, skoz sitnarijo za prispevke... včasih so še slabši kot cigani... ampak jaz pa recimo spadam pod faro, ker mamo ful fajn župnika in pač nisem neka verska obsedenka, niti antikrist, ampak krščanska vera kot sama je bila dobro sestavljena, samo je v srednjem veku prišla na slab glas...prodaja odpustkov, izkoriščanje revnih ljudi, da je lahko cerkev bogatela itd...

na tvojem mestu bi fantu rekla, da so pa tvoji pogoji naslednji, da obljubiš, da boš razmislila o njegovih dveh pogojih, da si prirpavljena poskusiti, ampak če ti ne bo všeč, pa te ne more v to prisilit...

to bi blo vse z moje strani... zdaj pa popljuvajte moj post (to sem rekla zato, ker se to ponavadi zgodi tistim, ki izstopajo od povprečja)

[CvetličniPrah]

Kako me boli, ko takšno berem....

TVOJ FANT ŽIVI V SREDNJEM VEKU !!!!!

Ko sem prebrala ta 2 pogoja mi je šlo prav na BRUHANJE.

Mislim...neverjetno...kot da bi bila ljubezen nek POSEL in se jo opredeljuje z nekimi POGOJI??!!! In to takšnimi, da gre za neke vrste MENTALNEGA POSILJEVANJA.

Iz tvojega pisanja si upam trditi, da si v redu punca, vredna fanta, ki te bo razumel in ti pomagal pri družinskih zadevah.

Definitivno končaj z njim, ni te vreden.

[micamaca]

Teh dveh pogojev ne moreš sprejeti, ker z njima kaže, da te ne ceni in ne spoštuje tvojih prepričanj. Tako kot lahko ti sprejmeš, da je on veren, bi moral tudi on sprejeti, da ti pač nisi.
Že dejstvo, da mu nisi zmogla zaupati tako pomembne stvari, kot je tvoja bolezen, priča, da med vama ni vse štimalo. Nisi ti kriva, ker mu nisi tega zaupala, ampak vajin odnos ni bil dovolj dober, da bi čutila, da mu lahko zaupaš.

Takšno je moje mnenje ...

... in da ne bom tople vode odkrivala se pridružujem zgornjemu mnenju... let go... si namreč v vseh pogledih prerasla to vezo in če bi se vrnila nazaj ti to verjetno ne bi prav koristilo... morda je po svoje kar dobro, da ti je fant postavil te pogoje, ker tako lahko bolj realno pogledaš na vajino zvezo in veš pri čem si... ker glede na njegove verske in življenske navade bi bilo prej ali slej pričakovat, da se bo spomnil kaj takega... zato naj ima tisto preprosto kmečko deklico, ki te je nadomestila, ker se bo z njo gotovo bolje ujemal v svoji preprostosti... ti pa si zaslužiš nekaj več... in kot si sama rekla... sčasoma ga boš pozabila in vzljubila drugega, s katerim bosta upam da na enaki "valovni dolžini"

[red*cherry]

srčica, če bi na lastni koži občutila depresijo v pravem pomenu besede z antidepresivi vred, bi najbrž mal drgač reagirala. To ni sam slaba volja a veš... Pa to ni bil pljunek na tvoj post.

[Cokolinojedober]

Srčica verjetno bo dovolj, da ti povem le en detajlček iz mojega življenja: 3 leta (do letošnjega januarja 01. 2008) sem živela v baraki (da si boste lažje predstavljali - približno tako kot prikolica). Elektrika je sicer bila, voda, wc, tuš pa čisto nekje drugje... Da ne govorim drugih zadev o očetu, ki... ah...

Srčica, ne se ukvarjat s tem zakaj sem doživela depresijo, verjemi, da vem, da ljudje doživljajo bistveno težje in hujše stvari kot jaz, vendar smo si različno občutljivi - ene pahne v depresijo nekaj, kar se nekomu drugemu zdi absurdno ipd.

Nisem želela, da bi bila moja depresija vsebina tukajšnje razprave (depresijo sem že "uredila" - uspešno se zdravim)...

[srčica*]

če še vedno živiš v takih pogojih, potem ne vidim razloga zakaj se ne bi preselila k fantu, ki te ima rad in ki maš ti njega rada...

mimogrede, se pa strinjam s tvojim nickom... čokolino je dober

[Yazmeen]

^^Sj je napisala do letošnjega januarja In streha nad glavo še ne pomen srečne zveze in srečnga življenja...

[*purple*]

najprej tole:

sama nisem iz "tradicionalne kmečke" družine, ampak bi verjetno isto mislila, kot tvoj fant, da si pač lena, brez volje itd..

oprosti, ampak tole je omejenost.si si kda prebrala vsaj kakšen sestavek glee depresije?Očitno nisi, če ne nebi govorila takih uslarij!
depresija je resna psihična bolezen, ki lahko ostane tud neozdravljiva.In od česa pride?Hja, lahko pride od najmanjše zadeve, ki te je nekoč zmotila.Ljudje smo pač različni, rzlično ranljivi in različno dojemamo situacije.Nekoga lahko ena stvar čist pokoplje, drugemu se bo zdela banalna.

a veš koliko slabših stvari je še na tem svetu?

zgleda, da tebi nikoli ni hudo, če ti pa je pa kaj, pomisliš na uboge afriške otroke in ti ni več?a dej punca, pa kok si stara?

a veš da nekatere ljudi skoraj starši vsak dan doma terorizirajo in bi blo boljše, če bi se starši ločli? a ne veš da si po vsej verjetnosti lahko srečna, da sta staradva šla narazen in maš mir... in ne rabiš poslušat njunega dretja????..

ja najboljš da se kar vsi starši ločjo, da slučajno komu nou treba dretja poslušat.Jooj, kakšne maš ej.

ampak sem tvojo situacijo si vzela k srcu.

potem maš kamen namesto srca al kako?

Dejstvo je , da si imela (po tvojih besedah) krasnega fanta, naredla si napako,d a mu nisi zaupala, kaj te teži, nisi mu pustila blizu da bi ti on pomagal... zakaj si kar sklepala nekaj?.... zakaj mu nisi dala šanse?... ampak ok to je preteklost

sama dobro ve, zakaj mu ni dala šasne.včasih je bolje bit tiho, kot pa da zaupaš nekaj težkega nekomu, ki tega nebi razumel.recimo, samo poglejmo tvojo pisarijo.takemu kot si ti nebi zaupala jst ma nč.da me pol tkole terorizira in obtožuje!?

kot drugo, mi takšna samohvala, kot si jo ti omenila ni všeč... torej da si inteligentnejša itd... od njegove sedanje punce... ti podatki so nepotrebni... če si inteligentna ali ne, lahko mi razberemo iz tvoje teme...

tko, kot ona ne more predvidet al je inteligentnejša od une, tud ti ne moreš predvidt kolk je ona inteligentna.in tem sestavku si anredila isti korak kot ona.sicer pa inteligenco ljudi takoj prepoznaš.Usedi se za telefon v klicni center pa boš videla da 80% ljudi nima pojma o pojmu in so razgledani do svojih vhodnih vrat in nazaj.

moj post se ti zdi krut, in tudi je, ampak stvari si zakomplicirala po nepotrebnem... zakaj preprosto njegovemu ultimatu ne daš šanse... lahko bi šla za nekaj časa k njemu, pa če ti ne bi bilo všeč se še vedno lahko vrneš... glede vere pa je tako... tukaj te on ne more prisilit v to... lahko pa ti predstavi to vero,da jo boš videla v drugačni luči.

pa a si bolana al kaj?zdej naj gre zarad njegove fiksne ideje delat zakramente v krščansko ustanovo ki jo prezira?mislim, če boš ti lezla po vseh štirih in dajala fantu šesto šans, pa dajej.ampak ne spravljaj v take dreke druge in jim ne svetuj takih bedarij!vera je izbira samo VSAKEGA POSAMEZNIKA in nikogar druzga in noben te ne more v kej tazga prisilt.evo, men bi sam ta pogoj omenu pa bi takoj odpeketal.haloo??teb če bo tip reku da mu svinsjke noge poliž, mu boš?vse kaže da res

in ne draga to ni povprečje, to kar pišeš je svinjarija!pa lahko me zdele zabrišete iz foruma, sam kar je preveč je pa preveč.

sicer pa dekle, nobenih pogojev ne nič.odidi stran od tega tipa in naj druga dela zakramente na njegovo čast in naj drugi ukazuje in postavlja ultimate.že tko si spredvidela vmes, da ti je bilo bolje brez njega, tako da si šla že nekaj soz.in ne hodi več nazaj, res ne.tazga omejenca, oprosti pa res ne potrebuješ.sama si rekla d aboš lahko ščasoma drgemu dala možnost, torej kar brez skrbi svojemu novbemu življenju naproti.

in čokolinojedober, zapomni si to, da je bolje živeti v baraki in mirno, kot pa v hiši z vsem in trpet, ker drugega tukaj itak ne bo s tem tipom če ti že zdej hodi s takimi ven!