Zaljubljen v sestro?
Zaljubljen v sestro?
Mam eno vprašanje,mam dve leti mlajšo sestro in do nje mislim da čutim več kot bi lahko.Tudi mislim vse več o njej,namerno se zaletavam v njo,namerno vstopam v kopalnico ko se tušira.Deliva si isto sobo ker živimo v bloku,ko zaspi jo vsakokrat opazujem,zadnje čase se enostavno ne morem več kontrolirat,pomeni mi vse na svetu,ne le kot sestra tudi kot ljubezen.Ima fanta njenih let,ki mi ni všeč,je nekakšen gangster ali repar al kakorkoli že.Po eni strani me je strah za njo,po drugi pa vem da si tega ne zasluži.Včasih razmišljam da bi jo spravil narazen,njenemu fantu sem že nekajkrat prepovedal približevanje vendar sem kasneje popustil ker hočem sestri le najboljše ob enem pa hočem biti z njo.Med spanjem sem jo nekajkrat že tudi otipaval,tudi poljubil sem jo že med spanjem,kaj več od tega si ne upam naredit.Nevem a naj povem sestri kaj čutim do nje?Če bi ji povedal se bojim da bi se najin odnos spremenil in morda bi navsezadnje pobegnila k fantu.Nekajkrat je že za kakšno noč.Kaj naj naredim?
jebena situacija če se ti res to dogaja.. malo poglej še za drugimi ženskami, polno je dobrih bab na svetu. na sestro pa pozabi ker verjetno ona nima istih nagnjen in se ji boš po vsej verjetnosti zameril če ji boš kaj v tej smeri govoril. verjetno je samo kšna čudna faza, koliko si star če ni skrivnost?
-
red*cherry
- Kofetarica
- Prispevkov: 817
- Pridružen: 19. Jun. 2008 19:51
Da boste bolje razumeli..
Začelo se je pravzaprav tako,kot mala sva se igrala robote,z njo sem se igral z barbikami,jo peljal prvič ven in tako naprej.Vse se je začelo ko je mela skoraj 15 let,začela se je rihtat,pobarvala se je na črno,začela se mazat,oblačit rockersko,takrat mislim da sem se zaljubil v njo,za 15i rojstni dan sem ji kupil verižico ki jo nosi še danes,še zmeraj ji tako lepo pristaja in velikokrat se mi zahvali za to verižico da kako je vesela da me ma da nihče ji še ni kaj tako lepega dal.Da sem najlepši in najbolši brat kaj ga lahko ma in Iz dneva v dan mi je lepša in vse to skupaj razumem kot znake ljubezni,nevem a je z mojimi možgani kaj narobe al naj grem k psihiatri da mi pove kako naprej.Bojim se da se ga nebom kdaj preveč napil in ji nebom kdaj kaj naredil v pijanosti,v krizno pijanem stanju ponavadi sedim kakšno uro za blokom na klopi da pridem k sebi.Bojim se da jo posilim ali kakorkoli že naredim kaj takega kaj ona noče.Vem da se sliši debilno sam nemorem si pomagat
Začelo se je pravzaprav tako,kot mala sva se igrala robote,z njo sem se igral z barbikami,jo peljal prvič ven in tako naprej.Vse se je začelo ko je mela skoraj 15 let,začela se je rihtat,pobarvala se je na črno,začela se mazat,oblačit rockersko,takrat mislim da sem se zaljubil v njo,za 15i rojstni dan sem ji kupil verižico ki jo nosi še danes,še zmeraj ji tako lepo pristaja in velikokrat se mi zahvali za to verižico da kako je vesela da me ma da nihče ji še ni kaj tako lepega dal.Da sem najlepši in najbolši brat kaj ga lahko ma in Iz dneva v dan mi je lepša in vse to skupaj razumem kot znake ljubezni,nevem a je z mojimi možgani kaj narobe al naj grem k psihiatri da mi pove kako naprej.Bojim se da se ga nebom kdaj preveč napil in ji nebom kdaj kaj naredil v pijanosti,v krizno pijanem stanju ponavadi sedim kakšno uro za blokom na klopi da pridem k sebi.Bojim se da jo posilim ali kakorkoli že naredim kaj takega kaj ona noče.Vem da se sliši debilno sam nemorem si pomagat
Uh, to pa je bed.
Js mislim da ji rajši ne povej, ker čisto dvomim da bo njena reakcija razumevanje in pomoč. Verjetno bi se res ustrašla in se zelo oddaljila od tebe.
Toplo ti priporočam da greš k kakšnemu psihologu na pogovor. Njega itak veže poklicna molčečnost in on ti bo najbolje znal pomagat, ker je za to usposobljen. V prvi vrsti pa sam sebe prepričaj d iz te ljubezni in želje ki jo čutiš ne bo nikoli nič rešničnega! Ne si slučajno delat utvar da pa mogoče...
Drugač pa sočustvujem s tabo
Js mislim da ji rajši ne povej, ker čisto dvomim da bo njena reakcija razumevanje in pomoč. Verjetno bi se res ustrašla in se zelo oddaljila od tebe.
Toplo ti priporočam da greš k kakšnemu psihologu na pogovor. Njega itak veže poklicna molčečnost in on ti bo najbolje znal pomagat, ker je za to usposobljen. V prvi vrsti pa sam sebe prepričaj d iz te ljubezni in želje ki jo čutiš ne bo nikoli nič rešničnega! Ne si slučajno delat utvar da pa mogoče...
Drugač pa sočustvujem s tabo
