Jaz navijam v prvi vrsti za slovenske športnike in slovensko reprezentanco. Tu pač ni potrebna neka posebna razlaga. Narodna zavest, občutek pripadnosti, blabla.
Od ostalih pa so moje simpatije velikokrat na strani šibkejšega. Rada imam presenečenja.
Pri reprezentancah so določene države, ki so mi simpatične (Rusija, Portugalska, skandinavske države, afriške reprezentance na svetovnih nogometnih prvenstvih ...) in nekatere, ki jih ne maram (Italija, ZDA, Hrvaška, ...). Nekaj so predsodki, priznam, nekaj pa negativne osebne izkušnje s pripadniki teh narodov. Hrvaške ne maram predvsem v ekipnih športih, medtem ko mi je recimo Blanka Vlašić simpatična in ji vedno privoščim uspeh.
Edini primer, ko sem navijala za ZDA je bilo na svetovnem nogometnem prvenstvu, ko so igrali proti Italiji
Ker so bili očitno šibkejši ...
Še najbolj od vseh športov spremljam tenis. Pri moških navijam za Federerja, pri ženskah pa za Dementjevo in Rusinje nasploh, pa seveda za naše. Če ne igra nobeden od "mojih", pa so moje simpatije spet na strani šibkejšega.
Federer mi je všeč kot oseba - kolikor ga poznam iz intervjujev, všeč mi je njegova igra in tudi zdaj, ko ni več tako perfekten in superioren, mu ostajam zvesta.
Do Rusije imam poseben odnos zaradi umetnosti ... najprej sem Slovenka, na drugem mestu Slovanka in potem Evropejka. Priznavam pojem "slovanske duše" ... Dementjeva mi je pa od ruskih igralk najbolj simpatična kot oseba.
Pri klubskih športih nimam nekih preferenc niti ne sledim ligaškim tekmam. V otroštvu sem navijala za Crveno zvezdo v nogometu, ker je zanjo navijala moja osnovnošolska simpatija.
Težko je racionalizirati, zakaj smo čustveno vpleteni v šport ... pa vseeno poskusite.
). To je ensotavno najboljši klub vseh časov, imel je najboljšo ekipo vseh časov (v začetku 90-ih) in težko se bo našla katera ki ji bo kos po kvaliteti in uspehih. Absolutno ap ne maram Juventusa, Interja, Rome, Liverpoola, Manchestra, Real Madrida in Barcelone.
Čist me je potegnil notr in sem začela spremljat vse reprezentančne tekme, prijateljske tekme, treninge v šiški ...edino kar je bilo kontra, da nisem šla v tujino.nekako sem bla premlada in mogoče so tud upala nisem it s celim konvojem ponorelih dragonsov.Za bežigradom sem bila pa na vsaki sleherni tekmi od leta 2001.Doživela vseh od smeha, veselja, joka in žalosti in razočaranja.nikoli ne bom pozabila Pršotovega gola in konec konec veselja za nadljano prvenstvo ( 
).
nekoč tudi real, ampak potem vsi tisti zvedzniki notr in vsa beckhammanija...in logično, propad..
(sej ne, mi je konc koncev vseeno), euro 08 pa Španija, Portuglaska 
