Služba vs. življenje
- Pontifex Maximus
- Kofetarica
- Prispevkov: 801
- Pridružen: 30. Avg. 2007 11:44
Služba vs. življenje
Ko me punca vpraša, kdaj bova šla kam ven ali pa kdaj bova šla za nekaj dni nekam, me to vprašanje navdaja z neko čudno tesnobo. Rad bi ji odgovoril:"Lubica, jutri bova šla," ali "Drug teden greva," ali "Naslednji mesec..." ipd., pa se mi dogaja, da nikoli ne vem kdaj in ali sploh bova lahko šla.
Imam službo, kjer ni nedelje, ni praznikov, kjer se plan dela lahko iz dneva v dan spreminja, kjer se lahko zgodi, da delaš tudi po 16 ali več ur skupaj, itd.
Večkrat imam tako občutek, da svoji punci ne nudim tistega, kar bi si zaslužila, pa čeprav vem, da vsak prost trenutek, ki ga le premorem, izkoristim za to, da sva s punco skupaj in da se imava lepo, ampak ona bi rada, da bi lahko kam šla in ne, da je samo ali pri meni doma ali pri njej doma. Trenutki, ko sem z njo mi pomenijo vse in res se trudim.
Tudi s službo sem začel zato, da bom imel kaj denarja, da bova lahko si kdaj z njo kaj privoščila, pa je sedaj tako, da pa denarja je kar nekaj, ni pa časa.
Tako si ne moreva zaradi moje službe privoščiti npr. plesnega tečaja, katerega bi rada obiskovala, ne moreva iti za par dni v toplice ali na morje, še za njen rojstni dan ne bom mogel biti z njo, pa ima pomembno obletnico - 20 let!
Samo delo kot tako pa mi je precej všeč, ampak s takim delom, se bojim da ne bom mogel biti v prihodnosti dovolj prisoten v družinskem življenju, saj taka služba komaj kaj dovoljuje oz. dopušča časa za normalno življenje.
Imam službo, kjer ni nedelje, ni praznikov, kjer se plan dela lahko iz dneva v dan spreminja, kjer se lahko zgodi, da delaš tudi po 16 ali več ur skupaj, itd.
Večkrat imam tako občutek, da svoji punci ne nudim tistega, kar bi si zaslužila, pa čeprav vem, da vsak prost trenutek, ki ga le premorem, izkoristim za to, da sva s punco skupaj in da se imava lepo, ampak ona bi rada, da bi lahko kam šla in ne, da je samo ali pri meni doma ali pri njej doma. Trenutki, ko sem z njo mi pomenijo vse in res se trudim.
Tudi s službo sem začel zato, da bom imel kaj denarja, da bova lahko si kdaj z njo kaj privoščila, pa je sedaj tako, da pa denarja je kar nekaj, ni pa časa.
Tako si ne moreva zaradi moje službe privoščiti npr. plesnega tečaja, katerega bi rada obiskovala, ne moreva iti za par dni v toplice ali na morje, še za njen rojstni dan ne bom mogel biti z njo, pa ima pomembno obletnico - 20 let!
Samo delo kot tako pa mi je precej všeč, ampak s takim delom, se bojim da ne bom mogel biti v prihodnosti dovolj prisoten v družinskem življenju, saj taka služba komaj kaj dovoljuje oz. dopušča časa za normalno življenje.
Ne verjamem, da ne bi mogel dobit prostega popoldneva za praznovat s punco.
To ne obstaja, nihče ni nenadomestljiv. Pa govorim iz izkušenj, tudi sama sem delala v podjetju, kjer smo pol leta delali vsaj 14 ur na dan, največkrat pa kar po 16.
Dve stvari boš moral naredit:
- se pogovorit iskreno in odprto s punco. Moral ji boš dat vedet, da jo imaš res rad, a da bo morala še nekaj časa potrpet. Če ni razvajena princeska, te bo razumela in te podpirala. Kakorkoli obrnemo: ni konec sveta, če ne gresta na morje za kak dan, če ne gresta v toplice,.... lepo vama je lahko tudi drugače.
- glede službe si boš pa moral postavit določene meje, cilje, načrte in se jih tudi držat. Razumem, služba je nepredvidljiva, zahtevna in želiš si uspeti. No, vedi, da nihče ne napreduje iz danes na jutri, in boš moral - razen če nisi brezhrbtenični dečko brez svojega življenja - slej kot prej (pa verjemi, da je boljše prej) uravnotežiti zasebno življenje in kariero.
To ne obstaja, nihče ni nenadomestljiv. Pa govorim iz izkušenj, tudi sama sem delala v podjetju, kjer smo pol leta delali vsaj 14 ur na dan, največkrat pa kar po 16.
Dve stvari boš moral naredit:
- se pogovorit iskreno in odprto s punco. Moral ji boš dat vedet, da jo imaš res rad, a da bo morala še nekaj časa potrpet. Če ni razvajena princeska, te bo razumela in te podpirala. Kakorkoli obrnemo: ni konec sveta, če ne gresta na morje za kak dan, če ne gresta v toplice,.... lepo vama je lahko tudi drugače.
- glede službe si boš pa moral postavit določene meje, cilje, načrte in se jih tudi držat. Razumem, služba je nepredvidljiva, zahtevna in želiš si uspeti. No, vedi, da nihče ne napreduje iz danes na jutri, in boš moral - razen če nisi brezhrbtenični dečko brez svojega življenja - slej kot prej (pa verjemi, da je boljše prej) uravnotežiti zasebno življenje in kariero.
Imaš, da me vikaš!
Moj fant dela v gradbeništvu. Imava enake probleme. Full se imava rada in skupno preživljanje prostega časa nama obema največ pomeni. Zadeva je tudi pri nama zakomplicirana, ker ima on zelo malo prostega časa, še posebno ob toplejših dnevih in mesecih, ko je tudi sezona. Oba sva zelo 'poletna' človeka - najraje imava sonček in sprehode v naravi s psom. Vendar gre veliko teh lepih dni mimo in se dobiva šele zvečer, ko je že tema. Moja služba zahteva delo do 16h in potem sem praktično frej. In potem ga čakam in čakam... Ker živim v centru Lj., nimam avtomobila, okrog mene je samo beton in posedanje doma mi mori. Če hočem it ven, bi rada vzela s seboj še psa, vendar ga nikoli ne sprehajam po centru, ker mi ni to to in ker vem, da so sprehodi v gozdu ali na travniku z mojim lubijem nekaj najlepšega. Takrat smo vsi trije zelo srečni.
Ravno včeraj je spet počilo glede tega, da bo spet cel dan delal. Po kregu sem bila full jezna nase, ker sem ne-fer. Zavedam se, da to, kar počne, počne tudi zame. Njegova največja želja je, da se kmalu vseliva v skupni prostor in poročiva. Letos jeseni bo stanovanje že nared, katerega 'rihta' sam in tudi opremil ga bo. Tudi jaz komaj čakam! In vem, da je prav, da še malo potrpim, saj so v planu še druge stvari od katerih bo kasneje tudi nekaj dodatnega dobička in bo lahko več časa z mano. Full sem se razvadla, saj so občasni (skupni) prosti vikendi tako lepi, da samo to čakam. In včasih ne pomislim na to, da človek ne dela v taki službi kot jaz, da so ravno vikendi najbolj dobrodošli za njegov posel in predvsem to, da se še posebno trudi samo zato, da bova lahko čimprej več časa skupaj uživala. Vedno mi je full žal, ko pride do mojega izpada v zvezi z njegovim delom in prostim časom, saj vem, da ga s tem zelo prizadanem. Ljubim ga in tudi jaz hočem z njim ostat celo življenje, zato bom kar se da potrpežljivo počakala še pribl. 2 leti, da začneva skupaj uživat na polno!
Če je prava ljubezen, se tudi take stvari da premagat. Vedno se najde nekaj časa, tudi če je samo čas malice, ali pa večerne ure pred spanjem, pol ure je zadosti, da si povesta, kako rada se imata, da se mal polupčkata, postiskata, objemčkata, pobožata..
Ravno včeraj je spet počilo glede tega, da bo spet cel dan delal. Po kregu sem bila full jezna nase, ker sem ne-fer. Zavedam se, da to, kar počne, počne tudi zame. Njegova največja želja je, da se kmalu vseliva v skupni prostor in poročiva. Letos jeseni bo stanovanje že nared, katerega 'rihta' sam in tudi opremil ga bo. Tudi jaz komaj čakam! In vem, da je prav, da še malo potrpim, saj so v planu še druge stvari od katerih bo kasneje tudi nekaj dodatnega dobička in bo lahko več časa z mano. Full sem se razvadla, saj so občasni (skupni) prosti vikendi tako lepi, da samo to čakam. In včasih ne pomislim na to, da človek ne dela v taki službi kot jaz, da so ravno vikendi najbolj dobrodošli za njegov posel in predvsem to, da se še posebno trudi samo zato, da bova lahko čimprej več časa skupaj uživala. Vedno mi je full žal, ko pride do mojega izpada v zvezi z njegovim delom in prostim časom, saj vem, da ga s tem zelo prizadanem. Ljubim ga in tudi jaz hočem z njim ostat celo življenje, zato bom kar se da potrpežljivo počakala še pribl. 2 leti, da začneva skupaj uživat na polno!
Če je prava ljubezen, se tudi take stvari da premagat. Vedno se najde nekaj časa, tudi če je samo čas malice, ali pa večerne ure pred spanjem, pol ure je zadosti, da si povesta, kako rada se imata, da se mal polupčkata, postiskata, objemčkata, pobožata..
Zemlja je velika učiteljica tistim, ki ji znajo prisluhniti. Življenje se tu ne bo končalo, ne glede na to, kaj počne človeštvo. Zemlja bo ostala. Le človeštvo se bo vrnilo v nič, od koder je prišlo, razen če ne bomo spremenili svojih navad!
hm...vidim da nisem edina s takim 'problemom'.
moj fant ima tudi tako službo da imajo rok, do katerega morajo narediti projekt in včasih (zadnje čase kar vedno) mora delati tudi vikende cel dan, da mu znese. Ravno včeraj sva se nekako spričkala, da ga ni nič doma (živiva skupaj), da ga nič ne vidim (namreč tudi jaz delam do 16h).
Potem sem pa pomislila, da se zelo trudi in dela tudi zato, da dobi malo več denarja, ker šparava za svoje stanovanje. Pravi da je to samo trenutno. Ampak mene je kar malo strah, da ne bo vedno tako, tudi ko si ustvariva družino. Tega pa nočem.
moj fant ima tudi tako službo da imajo rok, do katerega morajo narediti projekt in včasih (zadnje čase kar vedno) mora delati tudi vikende cel dan, da mu znese. Ravno včeraj sva se nekako spričkala, da ga ni nič doma (živiva skupaj), da ga nič ne vidim (namreč tudi jaz delam do 16h).
Potem sem pa pomislila, da se zelo trudi in dela tudi zato, da dobi malo več denarja, ker šparava za svoje stanovanje. Pravi da je to samo trenutno. Ampak mene je kar malo strah, da ne bo vedno tako, tudi ko si ustvariva družino. Tega pa nočem.
-
- Komunikatorka
- Prispevkov: 272
- Pridružen: 12. Apr. 2008 17:39
- Kraj: Štajerska
ja mi je znano kar si napisal in prav je da si začel razmišljati o problemih, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja časa. Glede na to dato delo rad opravljaš bi ti predlagala, v kolikor že sam tega nisis storil, da podobno službo, ki ti bo nudila užitke pri delu, iščeš še drugje, kjer bodo bolj upoštevali tvoje potrebe.
Vztrajaj pri iskanju boljših pogojev
Vztrajaj pri iskanju boljših pogojev
Always look on the bright side of your life.
trapa napisal/-a:...
Dve stvari boš moral naredit:
- se pogovorit iskreno in odprto s punco. Moral ji boš dat vedet, da jo imaš res rad, a da bo morala še nekaj časa potrpet. Če ni razvajena princeska, te bo razumela in te podpirala. Kakorkoli obrnemo: ni konec sveta, če ne gresta na morje za kak dan, če ne gresta v toplice,.... lepo vama je lahko tudi drugače.
...
S tem se pa ne strinjam. Nisem nobena razvajena princeska, ampak s takih fantom pa ne bi hotela bit, ker vsak dan vidim, kako je živet s človekom, ki mu je služba prva in glavna prioriteta v življenju.
Sej vsak reče, da bo to počel samo par let, toliko da denar nabere, potem bo pa zmanjšal količino dela, ampak na koncu je večina nikoli ne. Delo te zasvoji, ravno tako kot cigareti ali alkohol. Vedno težje je izklopit službeni telefon in na šihtu reči ne, ko te vprašajo, če lahko v soboto tudi prideš.
In res je, kar je napisal Pontifex, denarja je vedno več, uživat v njem pa nimaš časa. Kaj mi pomaga premoženje, če ga moram pa sama zapravljat?
Pontifex, ti imaš resen problem, ampak se tega vsaj zavedaš, večina se ne. Nekih pravih nasvetov zate nimam, ker po pravici povedano ne vem, kako se zadeve lotit. Verjetno boš moral zavestno omejit čas, ki ga nameniš službi in sam sebi dopovedat, da se ne bo vse sesulo, če tebe ne bo. Če imaš pa slučajno takšen šiht, da res ne morejo brez tebe 24/7, bi bilo pa mogoče pametno razmišljat o menjavi. Ampak sem skoraj ziher, da gre za prvo varianto.
Moj lubi tud po cele dneve dela in se zadnje čase res komaj kaj vidiva.
Jest ga razumem, da mora delat, da dobi denar. Tud on si želi, da bi se čimprej poročila in šla na svoje, ampak jest se pa bojim, da bova potem še manjkrat kam šla, sploh ko bova mela družino.
Vem, da velikrat preveč pritiskam nanj, ko mu govorim, da kam greva. Še posebej ratam slabe vole, ko se že zmeniva, da bova nekam šla (to ej bilo sedaj med prvomajskimi) in oba sva bila za to in vse, potem pa je šef klical, da ni mogoče dobiti zamenjave in da mora delat.
Nato pa mu je (potem, ko je bilo že šprepozno, da bi kam šla) pisalo na urniku, da je 3 dni frej. In res sem bila jezna. Vem, da ni on kriv, ampak njegov šef, ampak vseeno pa nisva mogla nekam iti samo midva.
Men je zelo pomemben vsak trenutek, ko sem z njim in rada sem z njim, tudi če samo sediva an pojstli in se pogovarjava, ampak misel na to, da sva skupaj že skoraj leto in pol pa niti enkrat še nisva šla nekam recimo za dva dni, samo MIDVA.
Upam, da se zadeva kmalu uredi, čeprav mi je težko reči, če bo zamenjal službo, ko pa vem, da ga to delo veseli.
Jest ga razumem, da mora delat, da dobi denar. Tud on si želi, da bi se čimprej poročila in šla na svoje, ampak jest se pa bojim, da bova potem še manjkrat kam šla, sploh ko bova mela družino.
Vem, da velikrat preveč pritiskam nanj, ko mu govorim, da kam greva. Še posebej ratam slabe vole, ko se že zmeniva, da bova nekam šla (to ej bilo sedaj med prvomajskimi) in oba sva bila za to in vse, potem pa je šef klical, da ni mogoče dobiti zamenjave in da mora delat.
Nato pa mu je (potem, ko je bilo že šprepozno, da bi kam šla) pisalo na urniku, da je 3 dni frej. In res sem bila jezna. Vem, da ni on kriv, ampak njegov šef, ampak vseeno pa nisva mogla nekam iti samo midva.
Men je zelo pomemben vsak trenutek, ko sem z njim in rada sem z njim, tudi če samo sediva an pojstli in se pogovarjava, ampak misel na to, da sva skupaj že skoraj leto in pol pa niti enkrat še nisva šla nekam recimo za dva dni, samo MIDVA.
Upam, da se zadeva kmalu uredi, čeprav mi je težko reči, če bo zamenjal službo, ko pa vem, da ga to delo veseli.
Razlika je, če ti delaš 14 ur fizikalca in ob tem zaslužiš 2000€, al pa če za isto plačo sediš v pisarni. Slednjo službo je lahko zamenjat, ker si do take plače prišel z neko izobrazbo. Če si pa ti fizikalc, potem pa ne moreš razmišljat o menjavi službe, ker greš edino lahko (za delavnik od 8h do 16h) sedet na recepcijo in služit 600€ na mesec. Potem pa res lahko cel lajf samo delaš in nikol nimaš nič od tega. Ne moreš do stanovanja, avtomobila ipd.. Preden smo pametne, je treba ugotovit, s čim se človek sploh ukvarja.
Zemlja je velika učiteljica tistim, ki ji znajo prisluhniti. Življenje se tu ne bo končalo, ne glede na to, kaj počne človeštvo. Zemlja bo ostala. Le človeštvo se bo vrnilo v nič, od koder je prišlo, razen če ne bomo spremenili svojih navad!
tudi meni se je to dogajalo... moj sedaj bivši fant je cele dneve delal,ob vikendih pa je bila na sporedu še muzika (je tudi dj),tako sma se vidla zelo malo...če pa sma se,pa je blo to ponavadi tako,da sem šla jaz k njemu,in prespala pri njem...
sama sicer nisem redno zaposlena,ker še študiram in je fax in učenje moje skoraj edino delo in imam veliko prostega časa. ki sem ga pa morala preživlajti sama... in počasi se tega naveličaš... sem človek ki rabi pozornost, in raje ko se pretvarjam da bo 1x boljše-kar itk nebo sem sama....V prihodnosti si želim družino in z takim fantom si je nebi mogla ustvarit,saj bi morala doma storiti vse sama... sicer pa tako kot je že prej ena napisala,kaj ti pomaga denar,če ga moraš sam zapravlat. Ampak enim se vseeno ne da dopovedat. Lp
sama sicer nisem redno zaposlena,ker še študiram in je fax in učenje moje skoraj edino delo in imam veliko prostega časa. ki sem ga pa morala preživlajti sama... in počasi se tega naveličaš... sem človek ki rabi pozornost, in raje ko se pretvarjam da bo 1x boljše-kar itk nebo sem sama....V prihodnosti si želim družino in z takim fantom si je nebi mogla ustvarit,saj bi morala doma storiti vse sama... sicer pa tako kot je že prej ena napisala,kaj ti pomaga denar,če ga moraš sam zapravlat. Ampak enim se vseeno ne da dopovedat. Lp
Moj se ukvarja z varovanjem oz. je to njegova služba in mu je zelo všeč, vendar tudi njega moti urnik dela. Jest pa kot sem že rekla nočem pritiskat nanj, naj jo zamenja.
Tud mene je strah, da če bi to službo obdržal, tudi potem, ko bi že živela skupaj, bi najbrž večino časa bila sama in morala večino del postoriti sama.
Tud mene je strah, da če bi to službo obdržal, tudi potem, ko bi že živela skupaj, bi najbrž večino časa bila sama in morala večino del postoriti sama.
jullia_ napisal/-a:
S tem se pa ne strinjam. Nisem nobena razvajena princeska, ampak s takih fantom pa ne bi hotela bit, ker vsak dan vidim, kako je živet s človekom, ki mu je služba prva in glavna prioriteta v življenju.
Tuki bi pa jst neki dodala... Julia, si že kdaj delala? A veš kako je težko, najprej: 1. dobit službo 2. zdržat v tej službi 3. bit v taki službi, kjer ti REDNO plačujejo ???
A veš kakšen lukzus je danes, če dejansko dobiš službo, v kateri uživaš in ki te lahko tudi osebnostno izpopolnjuje? Oz. kjer vsaj malo uživaš?
Vedno trobimo na tem forumu, kako je potrebno najprej poskrbeti zase.. A bi ti od svojega fanta želela, da dela nekje 8 ur na dan, pa tudi če mu gre na bruhanje pa zasluži 400 evrov, samo zato, da bo malo več lahko s tabo? A bi bla dejansko tolk egoistična, da bi to zahtevala od njega? Oprosti, meni to ne zveni kot ljubezen.
Drage moje deklice, smo v dobi kapitalizma in vse več je takih služb. In dajte razumet, da tisti, ki bo hotel nekaj v življenju narest oz. omogočiti en standard za familijo, bo moral delat! Petke, svetke, nedelje, kadar bo treba.
Danes dobiš službo za 8 ur v proizvodnji za 400 evrov al pa v trgovini za isti denar. A je to vaš cilj? Pa ne mi prosim zdaj govorit, kako vam je važen čas z vašim dragim in blabla... Seveda je važen, ampak - a bo vaša ljubezen plačevala položnice???
In kako lahko rečeš, da je služba prioriteta??? Služba ni prioriteta, služba je NUJA! Denar za preživetje je NUJA!
In kaj dejansko vam pomaga ves čas na tem svetu z vašim dragim, če ni denarja!!!
Pa ne zdej narobe razumet, nisem zagovornica pretiranega bogastva itd.. Ampak če ne razumete, da se človek želi preživljati s tem kar mu ugaja, če ne razumete, da se je v življenju dostikrat treba žrtvovati, da nekaj dosežeš, potem pač ne imet takih fantov. Če ne najdete sreče drugje kot v prostem času z vašim fantom pa sploh ne! Potem pač morate imeti nekoga, ki bo ves prosti čas z vami.
Sploh pa ne razumem danajšnjih žensk - po eni strani bi imele nove cunje, kozmetiko in ne vem kaj še vse od fantov, po drugi strani pa jamrajo, da ni nič z njimi. Ja super a ne, oboje žal ne gre. V današnjih časih ne več.
Smreka napisal/-a: Ampak če ne razumete, da se človek želi preživljati s tem kar mu ugaja, če ne razumete, da se je v življenju dostikrat treba žrtvovati, da nekaj dosežeš, potem pač ne imet takih fantov. Če ne najdete sreče drugje kot v prostem času z vašim fantom pa sploh ne! Potem pač morate imeti nekoga, ki bo ves prosti čas z vami.
Kaj sem pa jst drugega rekla? Takega tipa pač nočem imet. In ga tudi nimam.
Sej je super, da človek uživa v svoji službi, ampak kaj nej počnem z nekom, ki dela po 16 ur na dan, med dopustom pa dobi 4 klice in 10 mejlov na uro, če je sploh pripravljen it kam stran od službe?
Tukaj ni govora o vsem prostem času, ampak o tem, da si vzameš nekaj časa za izlet, počitnice, kino. In pri tem NE razmišljaš ves čas samo o službi.
Sploh je pa ta tvoj argument nadvse butast. Deloholizem nima nobene veze z denarjem in eksistenčnimi problemi. Gre za beg od težav doma in poskus absolutnega nadzora nad vsaj delom svojega življenja, če je že vse ostalo v razsulu.
jullia_ napisal/-a:
Sploh je pa ta tvoj argument nadvse butast. Deloholizem nima nobene veze z denarjem in eksistenčnimi problemi. Gre za beg od težav doma in poskus absolutnega nadzora nad vsaj delom svojega življenja, če je že vse ostalo v razsulu.
No, mislim da konkreten primer od gospodiča nima veze z deloholizmom! Tudi jaz nisem deloholik, ampak sem marsikdaj morala delat, ko nisem hotla.
In ko boš malce starejša in boš dejansko kje delala, boš pa videla, s kakšnimi problemi se boš soočala. In žal danes ni vse črno belo in žal danes moraš delat tudi, če nisi deloholik! In ne tega mešat.