Lastnosti, ki jih pričakujem od pametnega (tu bom naredil razliko med pametnimi in modreci, čeravno je tudi modrec lahko pameten in pravzaprav take ljudi iščem) človeka pri resni diskusiji so:
- Odprtost za mišljenje, ki je narobe obrnjeno od njegovega lastnega.
- Preudarnost.
- Zmožnost priznavanja svojih napak in popravljanje napak.
- Zmožnost zrelega odziva na kritike, provokacije, žaljivke.
- Zmožnost
treznega odzivanja na humor, ki mu ni smešen (ta mi je zadnje čase še posebno ljuba).
- Težnja po razrešitvi konfliktov.
- Želja po izpopolnitvi kakovosti komuniciranja, razumevanja drugih.
- Zmožnost izogiba omejenemu načinu razmišljanja, kot je:
#
Pretirano posploševanje, napihovanje in dramatiziranje stvari, še preden se natančno posveti nekemu problemu in se pogledajo stvari z različnih zornih kotov... pri tem vzorcu razmišljanja iz enega samega dogodka ali dokaza izpeljete zelo široke, splošne zaključke. Ko vam pri pletenju iz igle uide ena zanka, je vaš zaključek: "Nikoli se ne bom naučila plesti."
# "
Jaz imam vedno vse prav in drugi povsem narobe"... zakoličijo se pri enem načinu razmišljanja in ostanejo brez širine, obenem pa obsedeno hočejo zmagati v prav vsaki razpravi, tako da potem v prihodnosti podcenjujejo poraženca, ga prezirajo, ne tekmujejo za skupno zmago, temeveč le za svojo rit.
#
Razmišljanje v skrajnostih - to je črno-belo razmišljanje, v katerem ni prostora za nikakršne odtenke sive. Izbirate po načelu "ali ali" in vse vidite na eni ali drugi skrajni točki, za sredino pa puščate zelo malo prostora. Ljudje in stvari so ali dobri ali slabi, ali čudoviti ali obupni, ali prijetni ali neznosni.
#
Filtriranje - za tovrstno razmišljanje je značilen tako imenovani tunelski vid - pogled usmerite na samo eno okoliščino, vse druge pa odmislite. Izberete eno samo podrobnost in ta da ton celotnemu dogodku ali položaju
#
Branje misli - ko ljudem "berete misli" (si to domišljate), oblikujete prenagljene sodbe o njih. Domnevate, da veste, kaj občutijo in kakšne pobude jih vodijo: "To počne samo zato, ker je ljubosumen."
#
Paničarstvo - če ste "panik", ob majhni luknjici v jadrnici že vidite, kako se boste potopili.
#
Pretiravanje - pri pretiravanju stvarem pripisujete nesorazmerno velik pomen. Majhne napake postanejo tragične polomije. Bežne opombe postanejo uničujoča kritika. Rahla polečina v križu postane počeno vretence v hrbtenici.
#
Osebno videnje stvari: a)Se neposredno primerjamo z drugimi ljudmi - "Veliko bolje igra klavir kot jaz"; "Najpočasnejši v pisarni sem."
b)Vse povezujete s seboj. Potrta mati krivi sebe, če vidi, da je otrok žalosten. Poslovnež misli, da partner vsakič, ko se pritožuje, da je utrujen, pravzaprav hoče reči, da ga utruja delo z njim.
#
Treba bi bilo - pri tem načinu razmišljanja izhajate iz seznama togih pravil o tem, kako se morate vesti vi in drugi ljudje. Pravila so prava in neprizivna. Vsak odklon od vaših vrednot ali meril je slab. Zato pogosto ocenjujete druge in pri njih odkrivate pomanjkljivosti.
Ljudje vam gredo na živce.
#
Pretirana načelnost, birokratizem, formalizem, kjer se vse brez kakršnihkoli pogovorov, kompromisov, zgodi po njihovi volji, ne glede na to, kaj želijo drugi
#
Zahrbtnost, strahopetnost - ljudje govorijo o nekom za njegovim hrbtom, mu lažejo v obraz, so sovražno napadalni ali strahopetni ali pa (v najboljšem primeru) sklepajo po sebi, da bi ga lahko prizadelo, če bo slišal resnico (če je do mene kdo tak, ga imam za ignorantskega hinavca)
# "Wishful thinking" - pri tem se omejite na to, da ste v neki zadevi strokovnjak, zato vsako filozofiranje določite za nepotrebno soljenje pameti in zaključite takole:
1.) Želim si, da je P prav/res.
2.) Zato je P prav/res.
"Wishful thinking" je pravzaprav neka oblika sentimentalizma zmešanega s fundamentalizmom.
#
Ignoriranje - tu gre za destruktivno in nepotrebno obliko ignoriranja, ki se pojavi predvsem tedaj, ko se v osebi sprožijo obrambni mehanizmi, ta se razjezi/je frustrirana/jo zagrabi histerija/postane živčna in potem diskurz brezkompromisno prekine... "se mi ne da več ubadati s tabo" je značilen stavek, kateremu sledi še kakšna žaljivka.
Včasih se najde situacija, kjer posedovanje kakšne od zgornjih lastnosti še ni znak za pametnega, pa tudi niso vsi našteti vzorci omejenega načina razmišljanja vedno neumnost, zavisi od situacije.
Boris zelo pameten, uči na primerih. Včasih provocirati, izzivati, učiti druge, in kavzalno-konsekvenčno pred nevrotikom, narcisom, fundamentalistom,... zato izpasti zelo zelo neumen, ampak eksperiment je potrebno izvršiti v vsem blišču, da se kaj novega spozna.
Kdor se je prebil do konca, je "sigurno" zelo pameten, morda celo bolj od mene, čeravno težko verjetno, saj stric Boris pamet študira zjutraj, opoldne in zvečer, in to mu eni egiči precej zavidajo, seveda pretežno podzavestno, bi rekel. Tu pa je treba pripomniti še eno POMEMBNO dejstvo, in to je, da pameten človek še ni nujno človek, ki ima znanja na pretek. To je kvečjemu človek, ki ve, da vsega znanja nikoli ne bo dobil, oziroma "ve, da nič ne ve" (brez narekovajev se ne izide). Če temu ne bi bilo tako, potem bi bil Kim Peek zagotovo eden od najpametnejših ljudi na zemlji, čeravno je idiot savant. Hehehe, Kim ima lahko več znanja od mene, pametnejši pa sem jaz.
Kim Peek - The Real Rain Man"Študiraj kakor da boš živel večno, živi kakor da je danes tvoj zadnji dan."