Kam so izginile sanje?!?

[((LoL!TA))]

Berem in se čudim ter na trenutke tudi zgrozim.Kaj je narobe s človeštvom?Zakaj je čedalje več raznih zamorjenih,obupanih,brezciljnih,preplašenih,nesamozavestnih,osamljenih človeških duš na tem svetu?Zgleda,da nikomur ni več mar za sočloveka,vsak se briga samo za sebe in hitimo drug mimo drugega kot da prihajamo iz drugih planetov,,nihče nima več posluha za sočloveka........groza.Kam so izginile mladostne sanje,pričakovanja,cilji,ambicije,sanje in ne nazadnje smeh iz naših ustnic?

[Mahagonij]

Jst tut ne vem kam so sle. Zadnjih par let spim skoraj vedno brez sanj, pojavijo se samo izjemoma.

[((LoL!TA))]

ne mislim na sanje med spanjem

[Aloha]

Moje sanje, cilji, želje in ambicije z leti rastejo in se množijo ... Se ne bojim, da bi kdajkol ostala brez.

Ljubim in skrbim za ljudi, k so mi blizu, za njih bi nardila use, kar se pa tiče ostalih, ne želim nikomur slabo, sm sposobna empatije, ukvarjam se pa z življenji množic ne.

[Mahagonij]

Pol ti bom pa tko povedal, da ne bom samo podjebaval: jokas za brezveze. Ko so ziveli celo zivljenje v vasici s 50 folka enostavno niso mogl poznat vec kot 50 nesrecnih ljudi pa konc. Zdej ti pa internet prinese cel ocean folka, k se cmeri kok so nesrecni. Jst osebno nisem prav nic nesrecen, fino mi je. Res je da sm vsako leto bolj pod pritiskom, pac vedno vec je od mene odvisno, ker odrascam. Kam je izginil nasmeh iz mojih ustnic? Nikamor ni sel.

[*sanja*]

Men se pa ne zdi tok hudo, kot ti pišeš. Ne vem, a so okol tebe res sami taki, k jih briga sam zase, pa niso prpravleni nobenmu pomagat, ampak js bl mal takih poznam... Mislm, sej valda da so, ampak poznam več takih, k si pomagajo med sabo, so nasmejani in dobre vole. Vsak je kdaj zamorjen, obupan, ampak to so sam taki dnevi. Da bi pa kdo bil skos ful zamorjen, pa da se ne bi nč smeju, da ne bi mev čist nobenih ciljev v življenju... Ne vem, če koga tazga poznam. Al pa sm mogoče sam js (preveč) optimistična pa naivna, pa probam vidit sam lepe stvari...

[..Evelyn..]

Moje sanje so nenehno prisotne, nasmeh na ustnicah pa tudi večino časa. Skrbim zase, mar mi je pa tud za druge ljudi ampak je navsezadnje vsak človek zase.
In mimo drugih ljudi hitim, ker se mi mudi na avtobus!

[prinzessin]

Ko so ziveli celo zivljenje v vasici s 50 folka enostavno niso mogl poznat vec kot 50 nesrecnih ljudi pa konc. Zdej ti pa internet prinese cel ocean folka, k se cmeri kok so nesrecni.

Glede tega se čisto strinjam z mahagonijem. Pa še to bi dodala, da so bili ljudje nekako bolj navajeni na življenske preizkušnje in se po mojem niso imeli tolk časa obremenjevat sami s sabo-če poslušaš npr. starše ali pa babice in dedke, so itak "skos sam delali, ni blo časa za jamranje". Danes pa internet pa vsesplošna razgledanost ponuja veliko več učenja o samemu sebi, kar pa pripelje tudi do tega, da s(m)o eni še preveč obremenjeni s svojimi in tujimi čustvi, kot bi bilo dobro.

[((LoL!TA))]

da bomo vedli,jaz trenutno nisem v takem stanju(pesimistično itd.)i tud nikol nisem bla...mam preveč optimizna v sebi.mislila sem na splošno...kakšne sanje,cilje...imate?kr zadnje čase se mi zdi da je velik ljudi nasprotno od tega...glede na to da raje nekomu prej privoščiš vso sovraštvo tega sveta...zanima me kako daleč posegate "do zvezd"?

[*sanja*]

Js bi prej kj za koga druzga nardila, kokr pa zase in nobenmu ne prvošm nč slabga.
Pa mam cilje v življenju, take, k so uresničljivi, včasih pa tut sanjam o čem, kar vem, da bom težko dobila oz. verjetno sploh ne bom.
Pa poskušam bit čim bl nasmejana, tut če gre kj narobe. V vsaki stvari se potrudm vidit kj dobrga, čeprov je včasih težko.

[g00fy_qa]

Delno imaš mogoče prav. Ena najpomemnejših vrednot za katero se vsi pehajo/mo je uspeh. In če hočeš biti uspešen moraš biti boljši od drugih. To pa največkrat pomeni potlačiti ljudi okoli sebe ali pa se vsaj ne zmeniti za njih in njihove probleme. No to je recimo ena plat zgodbe...

Sicer pa stanje še zdaleč ni tako porazno kot ga opisuješ. Še več; kdo pravi, da je sploh kaj drugače kot v preteklosti?

[Smreka]

A veš lolita, ko si enkrat malce starejši, ko se soočiš z realnostjo sveta, ko daš skozi take in drugačne izkušnje, ko je več negativnega kot pozitivnega, ko te zatirajo na vsakem koraku, pa čeprav si super človek, ko želiš samo dobro, pa noben tega ne upošteva, ko prideš do spoznanja, da nekaj veljaš samo, če imaš denar... In potem se začne bitka za preživetje, pomaga ti redkokdo, ostaneš sam in se moraš znajti sam,...In potem večina pozabina sanje - potem je pomembno, kako preživeti. In ko se začne ta bitka, je vse ostalo nepomembno.
Vem da zveni grozno, ampak to se dogaja. Vedno bolj. In moraš biti res močna oseba, da greš naprej, da te nič ne zlomi. Mene recimo večina ljudi zatira oz drži nazaj, češ kaj sanjam... Ampak jaz sanjam naprej... In nisem zlobna.... Ker vem da bo uspelo. A takih je vedno manj....

[SapraVeronika]

jz sm bla recim pred kakim letom še taka.. na use sm gledla bl pesimistično..
do ničesar mi ni blo, ni blo ciljew nč..
sam nwem, pomoie tud to spada w eno obdobje skoz katerega gremo usi..

zdei pa tko k pogledam.. dost kolegow mam, ne manjka mi ničesar, na faxu sm ^^ use gre lepo..
in zadnič sm praw sama pr seb rekla - matr, res mi ne gre slabo ^^
in ni razloga da sm skos zamorjena.. pride kdai pa kdai tak dan, sam to itk pri usakem..
ampak tko k ie rekla Aloha.. welik ciljew mam.. užiwam usak trenutek
kar se tiče tko žuranja pa to.. probam izkoristit usako priliko če le morem
tko da


life is beautiful if you live it

[Pontifex Maximus]

Berem in se čudim ter na trenutke tudi zgrozim.Kaj je narobe s človeštvom?Zakaj je čedalje več raznih zamorjenih,obupanih,brezciljnih,preplašenih,nesamozavestnih,osamljenih človeških duš na tem svetu?Zgleda,da nikomur ni več mar za sočloveka,vsak se briga samo za sebe in hitimo drug mimo drugega kot da prihajamo iz drugih planetov,,nihče nima več posluha za sočloveka........groza.Kam so izginile mladostne sanje,pričakovanja,cilji,ambicije,sanje in ne nazadnje smeh iz naših ustnic?

Izginile so s tem, ko smo pozabili, da nas ima Nekdo neskončno rad.

http://www.utilitarianism.com/jesus-christ.jpg

[kafrca]

js osebno mam vsak dan več sanj, želj, moje ambicije so zmeri večje, ker spoznavam svet okol sebe in vem, česa sm sposobna...
je pa res, da se tega večina ljudi ne zaveda, zato so nesrečni in brez smeha na obrazu, niso brez skrbi, žrejo se od znotraj ... ali zase ali za tistega k ga majo radi... to pač prinaša moderen svet, v katerem se mora vsak znajdit - in tuki so še pol bolj pomembni vzponi po hudih padcih...

Js mam rada ljudi, ki so mi blizu, rada pomagam ljudem v stiski, nisem brez čustev, znam bit sočutna itd, ampak žal se celemu svetu pač ne da pomagat, res pa je tut da nas dandanes informacije o pobojih na drugi strani sveta dosežejo, naših predhodnikov to ni skrbelo ker za to niso vedli... kar ne veš, ne boli!

Svet je v vsakem primeru postal prostor, v katerega si vržen in hočeš nočeš znajdi se... vsak si dela svet kot si ga hoče naredit, s tem da pač ne gre vse kot po maslu ...

life goes on...