Okej, k mam lih preveč časa, bom napisala mal o nama z bivšim ....
Spoznala sva se v diskoteki, kamor sm redno zahajala kake pol leta že. Takrat sem imela "fanta" ravno ene dva tedna, pa slučajno nisva šla skupaj ven, ampak sm šla sama. Proti koncu zabave se postavi za mano on in skupaj pleševa na komad Samo ljubezen od Sester (mislm, da je tak naslov). Pač, bilo je ravno tisto leto, ko so Sestre zmagale in je naš DJ Joža (

) vrtel najnovejše "uspešnice".
U glavnem, kmalu sva zlimana skup nekje na steni diskoteke, kasneje na stopnicah, kjer me kolegica vpraša, če nimam jst P. doma. Ja, sm rekla, da on itak isto dela ... In očitno sem imela prav. Naslednji dan mi je dal konec zaradi bivše. Tud prav
Potem sva se s tem slišala vsak dan, si pošiljala sms-e in se obnašala kot dva otročka, ki dobita bonbončke. Čez kakšna dva tedna sva začela hoditi in bilo je vse v najlepšem redu. Mesec kasneje sem izgubila nedoložnost ... z njim seveda. Sicer se mi je nekako zdelo, da tudi on ni kaj preveč vešč vsega v zvezi s spolnostjo, ampak je rekel, da ni več nedolžen.
Prvo leto je bilo magično, kazal mi je na sto in en način, kako rad me ima, skupaj sva bila na morju, plesala sva skupaj skoraj vsak vikend v isti diskoteki, kjer sva se spoznala ... Bilo je enostavno čudovito leto.
Potem pa je bila birma od sestrične ... z mami ga greva čakat pred tovarno, v kateri dela ... Pobereva ga in gremo nazaj na kosilo v tisto gostilno, v kateri smo pač "praznovali". Po koncu kosila sva se odpravila ven na klopco. Za šalo sem mu vzela mobitel in brala sms-e in se soočila s kruto realnostjo. Bil je zunaj z drugo. Sledil je histeričen jok iz moje strani in opravičevanje iz njegove strani. Seveda, vsak bi rekel, da je to konec vsega. Ampak jaz ne, dala sem mu še eno šanso. Spet je bilo vse tako, kot mora biti, samo jaz se nisem mogla znebit občutka, da je bil z drugo. Nikol več mu nisem tako zaupala, kot sem mu prvo leto. Mu nisem mogla

Šla sva skupaj na morje, čisto sama. Bilo je porazno. Čez dan sva se skupaj kopala, ko pa je prišel večer, sem ga jaz čakala v najini študentski sobici (bila sva v študentskem domu, kjer je poleti neke vrste hostel za mlade in malo starejše), on pa je hodil okoli. Seveda sem se bala, da bo spet z drugo, z drugimi. Spraševala sem ga, zakaj noče, da grem z njim, pa je rekel samo, da bi bil rad sam. Zalomilo se je tudi pri plačilu najine sobice ... morala sem na vrat na nos it v minus na bančni kartici, ker on ni hotel plačati vsega, pa čeprav je vedel, da nimam službe. Domov sva prišla skregana. Narazen še vedno nisva šla ...
Nekako sem odmislila vse probleme, on me je pa počasi kupoval z raznimi stvarmi, ki mi jih je kupoval. Kmalu sem spet pristala na realnih tleh, ko si je dopisoval z nekimi punčkami in jih klical. Kasneje sem tudi izvedela, da mora v zapor ... a ga še nisem pustila. Še peljala sem ga v zapor, obiskovala ga vsak vikend, ga vozila domov. Pri nas je malo manj kot že živel. Medtem, ko je bil on v zaporu, so se nabirale položnice Si.mobila na moje ime (na njegovo željo sem šla vzet dva telefona na naročnino za naju). Mami je plačala ogromno vsoto denarja, da sem bila vsaj malo rešena teh položnic. On pa nič. Ko je prišel iz zapora, je bilo spet vse po starem ... kregala sva se, tudi sošolke so govorile, kakšen je, kje so ga videle z drugo, ko sta se držala za roke in tako naprej ... pa jim nisem verjela. Zato smo se skregale. Midva pa sva bila še vedno skupaj ... dobil je nešteto zadnjih šans in vse je zafučkou. Živel je na naš račun in za to nič dal. Postajala sem vedno bolj zagrenjena, zamorjena in depresivna, a se tega nisem zavedala.
Dostikrat sem mu rekla, da je konec, a me je vedno znova znal prepričati, da se bo spremenil in jaz, kot naivna tepka, sem mu to seveda verjela. Ampak mi je prekipel nek vikend, ko je rekel, da gre z mami k babici v Prekmurje. Ugotovila sem, da to seveda ni res in sem spokala vse njegove stvari v vreče za smeti, mu jih peljala domov in končala z vso ironijo, ki se je vlekla skoraj 4 leta. Hudo mi je bilo kvečjemu 3 dni, pa še to samo zato, ker sem bila spet sama, samote pa pač nisem bila navajena. Spoznala sem, da sem njega prebolela že tekom najine "veze". Pretrpela sem ogromno, ko sem bila z njim, dobrega ni bilo skoraj nič. Pa vendar zgodba po dveh letih še ni končana ... oz. je, samo mi je še vedno dolžan ogromno denarja. Mislim, da ga nikol ne bom vidla (denarja pač).
Bila sem naivna in mlada ... ubijalska kombinacija

On mi je vzel zaupanje, vero in veselje.
O tem, kdo mi jo je vrnu in na kakšn način, pa drugič

(že tko sm bla tu mač dolga

).