Moja pretekla izkušnja, sicer že kar nekaj časa nazaj, je bila hujša kot je marsikatera od vaših navad izmenjavanja gesel, da se že vprašam ali gre za bolezen.
Takrat je bil še popularen majspejs in sem bila gor, vendar sem imela profil naštiman na privat, sprejemala pa samo prijatelje in znance. Potem sem začela dejtati z enim tipom in čez kakšen mesec je vse kazalo na to, da bi se utegnilo razviti kaj resnega med nama, nakar začne tip bolestno spremljati moje virtualne stike s kolegi in znanci, za vsakega me je vprašal, od kod ga poznam in v kakšnih odnosih sva usw. Kar še niti ne bi bilo tako hudo, če si ne shranil na svoj komp vse moje slike, če bi si slučajno kdaj zbrisala account, dodal kar nekaj mojih prijateljev, ki ga drugače niso poznali, stvar pa je ušla izpod nadzora, ko me je začel zasliševati o tem, od kod poznam toliko folka (ciljal je predvsem na moško populacijo). Jih pač veliko poznam, bodisi so moji bivši sošolci, fantje od kolegic, sorodniki, MOJI kolegi, sestrini kolegi, skratka nezaslišano, da bi mu morala polagat račune.
Ne le, da sem ga skenslala iz seznama prijateljev, tudi v real lajfu sem to naredila. Si niti predstavljati nočem, kaj bi bilo, če bi mu dala svoje geslo. Vsi kolegi so mi toplo svetovali, naj se ga rešim, ker je človek očitno bil obseden z mano. Zato se mi zdijo take stvari otročje in creepy, pa četudi je situacija povsem normalna, je geslo pač zasebna stvar in naj to tudi ostane (ne glede na razloge zakaj nekdo zaupa geslo partnerju). Ni potrebe po tem, da vem njegovo geslo, ker je to njegova stvar.
...čeprov jih mam v končni fzi za brezveze 
