Priznam da... #19

[saarijarvi]

- Da imam toooooliko dela, da glava pece.. siht vsak dan po 8 ur, potem domov delat za prakso do sred noci, zjutraj ob 6:00 ponovi vajo. Med vikendi se drug siht.. pa vsi nekaj hocejo, dammit.
- Septembra moram nujno se teden poletja izcimit, sploh nisem bila na morju letos - prvic v zivljenju?
- Da sem po krajsi pavzi vceraj spet spoznala megakul surferja iz Londona.. in gre po spontani odlocitvi jutri do moje bakice na hrvasko Skoda, da me ne bo zraven, ko se bosta z rokami in nogami skusala sporazumet.. ampak bo ze slo.
- Da se moram spravit nazaj k teku.. upam, da kmalu sfolgam s tem urnikom. Se 2 meseca do maratona!
- Da jutri dobim nov paket Svicarske druscine v Ljubljano, vsec mi je ta ping pong Njim je super kul tu, meni tam, pa se malo menjamo.
- Da sem bila v petek prvic v LGBTQ clubu in sem se po dolgem casu imela res noro v 'klubski' sceni top vzdusje, skuliran folk, z mano je cel cas flirtala res greha vredna bejba, ni da ni.. drugic se
- Da sem se v soboto na artishu dobesedno kopala v hrtih in mi zdaj posvojitev spet ne da miru pa se kul priloznost za animal-friendly flet se odpira.. arghh, upam, da me sreca pamet. Y u so loveable??
- Da sem kolegu dala poprviti mobitel in pozabila naloziti slike na racunalnik.. Zdaj pa sem v dilemi - naj vse za vedno zbrise, al naj jih shrani in ponesreci vidi kaj, kar mogoce ne bi smel opcije da mi ga vmes na kratko vrne ni, saj nisva iz istega kraja & se mudi. Ups..

[MarijaNana]

^^ Ker njim nikoli ne zmanjka tople vode?

* ... še en slab dan. Zanič dan.
* ... ne morem več prenašat vsega skupaj ...
* ... ne morem več delat, pa se ven ne vidim iz dela.
* ... da ne morem verjet, kako težko se mi zdi naredit še en izpit in en seminar.
* ... da ne vem, kaj bo s temi prevodi ... oh, damn.
* ... da je vse skupaj ''prezapleteno''.
* ... da mi gre neumna znanka tako na živce, da sem moment pred tem, da postanem nesramna do nje. Kako morejo (in zakaj morajo) bit ljudje tako zabiti in nevedni in brezsramni?
* ... v redu. Bova pa po njegovo ... ne verjamem, da ima to kak smisel, ampak okej. Ker se mi ne da več, res ne.
* ... sovražim tega prasca primitivnega zarukanega zahrbtnega.
* ... bi res rada živela samo od reči, ki jih lahko delam od doma, s kavča/izza mize in to je to.
* ... ne prenesem ljudi. Ljudje se mi zdijo skrajno neprijetna vrsta živali.

[hayley]

-danes je fajn dan in to po zlo dolgem času..
-občutki glede izpita so dobri, je blo lepo po dolgem času spet videt znane obraze...doma je brezveze, še posebi ko se moreš učit,komi čakam,da se nazaj vse začne
-sem mela prav simpatičen prevoz za nazaj domou

[saarijarvi]

- Da nisem sla spat od nedelje. Z izjemo treh 1,5h dolgih power napov cez dan, lol. Sicer imam ze od nekdaj cudne spalne navade, a to je celo zame ekstrem.. spanje je potrata casa, yes it is.
- Da gre projekt koncno h koncu
- Da se ga da s Svicarji super zurat
- Da imam ocitno res cisto premalo zenskih frendic.. Kar me v zivljenju sicer ne ovira, dokler mi nekdo ne rece 'dej prpeli kksno kolegico, gremo vn'.. eem ja. Koga pa? ..se tistih par je al zapeckaric al pa prevec 'alter' za it densat. Vezane so pa itak vse.
- Da spet mecem kovancke pri odlocitvah, ajme. Tema tokrat: stanovanje

[cauliflower]

- sem imela v ponedeljek razgovor in v torek začela z delom. Ko sem izvedela, na katero delovno mesto so me sprejeli, sem kasneje doma doživela napad tesnobe... nihče ni vedel, kaj naredit, skratka grozno Popoldne sem imela več izlivov joka, nikoli v življenu še nisem bila tako iz sebe ... Pričakuješ nekaj, dobiš pa nekaj čisto drugega

- ko sem končno prišla k sebi in pridem v sredo v službo - ponovni šok, so me že premestili nekam drugam, še hujše!! Mislim wtf?? In ko jim povem, da to pač ni način, sem bila postavljena pred dejstvo: vzemi ali pusti. Pa sem vzela, kaj čem Doma se je zgodba prvega dne ponovila, v malo blažji obliki sicer, ampak dobro.. Toliko stresa, šoka, dihalnih stisk, joka, kot sem jih dala skozi ta teden, upam, da nikoli več ne doživim. Ni zdravo, resno!

- in potem še včeraj, zdravniški pregled, klasa zase. Mi izmeri pritisk na prvi roki in je bil tako nizek, da je bil doktor ziher, da aparat ne dela. Ponovi postopek še na drugi roki - isto. Zamenja aparat (kar btw traja celo večnost, da poišče drugega in ga prinese v ambulanto) in spet - nenormalno nizek pritisk. Menda čudno, da sem sploh živa. Ampak sem navajena, moj pristisk je že normalno bolj nizek, tako da se meni to sploh ne zdi presenetljivo. Sem se pa ustrašila, ko sem dobila izvide ekg-ja, ker po njih sodeč sem imela nevemkakšen in nevemkje infarkt. Sem mislila, da je bila zgolj šala, ampak je rekel, da res. In potem zaključil, da sem zdrava

- imam zdaj toooooolk dela, da ne vem, kako bom do časa vse pošlihtala Tolk enih novih stvari, na faksu o teh stvareh nismo izvedeli ničesar, čisto sem zbegana. Sodelavke so sicer zelo prijazne, ampak naredit moram pa vse sama. Kriiiza, bom v torek, ko uradno začnem, zombi - glede na količine spanca, ki si jih bom do takrat privoščila.

- danes sem sicer v presenetljivo dobrem stanju nisem še imela nobenega čustvenega izbruha, tko da se dobro držim javno pritoževanje in jamranje očitno pomaga

- to bo to zaenkrat ... mater sem imela velik za priznat!

[saarijarvi]

cauliflower, uf, si ze poskusila s kaksnimi vajami za sprostitev? Malo meditacije, (kak joint) mogoce? Ker to pa res ne zveni gut..

- Da so petki v novi sluzbi genialni, nobenega nikjer.. in tako ze cel dan uzivam v pisarni, visim na netu in zraven jem grozdje ter kanapejcke, ki so ostali od vcerajsnjega mitinga. In sem za to placana
- Da mi je kar toplo pri srcu, ko vidim, kako eni couchsurferji cenijo gostoljubnost in prijaznost. Je ze skoraj ganljivo.
- Svicarji so sli, lepo smo se imeli. Kljub temu, da so relativno zaprt narod, imam filing, da sem bogatejsa za se enega ali dva res dobra kolega.
- Da smo na veliko debatirali o delu v tujini, selitvah, integraciji, itd.. pa sem sedaj se malo bolj prepricana v odlocitev, da hocem pocasi iti. Vedno prevladuje argument ''Slovenija je tako lepa.. aja, kaj pa druzina in prijatelji? To je pa ja na prvem mestu..'' Po eni strani super, ce je to tisto, kar te drzi nazaj. A sama nimam veliko druzine (ozja druzina plus dve babici), ozje prijatelje bi seveda noro pogresala - a s takimi se itak potrudis, da si redno v kontaktu.. druge pa si ze naredis. Pa sploh ni, da mi tu ne bi bilo vsec - trenutno imam vse. In ravno to je najbrz tisto, pocasi imam filing, da ob Sloveniji lahko naredim kljukico.. in grem dalje.
- Da se soncka veselim kot majhen otrok. Tivoli vabi!

(Hmm.. malo annoyingly pozitivckast post evo, malo jamranja: vroce mi je v zabah.)

[cauliflower]

cauliflower, uf, si ze poskusila s kaksnimi vajami za sprostitev? Malo meditacije, (kak joint) mogoce? Ker to pa res ne zveni gut..

Ah kje, joint ni zame! Mi je jasno, da se moram sprostit, ampak mam ves čas toliko stvari v glavi, da se preprosto ne morem. Najhuje je sredi noči, ko se zbujam na pol ure in mi srce nenormalno nabija. Ali pa tisti občutek strahu, ko maš stalno kepo v želodcu ... Ne vem, če me je bilo že kdaj tako strah, in to že toliko časa pred dogodkom. Kaj bo šele takrat, ko se bo vseskupaj res začelo??? Plus to, da stvar ne bo minila, ampak je to pač služba in ne moreš pustit stvari, da doma vse pripraviš, ampak moraš vsak dan znova imeti stvari zrihtane + itak so zraven še dodatne (dnevne) dolžnosti. NORO!!


- bom verjetno sem gor hodila izlivat svoj strh, tesnobo in nemoč

- sem ful hvaležna mami, ki me posluša in me poskua razumet ter tolaži... res, nič ji ni odveč in kadarkoli jo potrebujem, da se nekomu izpovem/zjočem od nemoči, je vedno tu zame! Res mama leta, take nima vsak. Ne vem, kaj bi brez nje!

- ko me pa ponoči zvije, pa res pogrešam nekoga ob sebi. Prepričana sem, da bi se lažje in hitreje pomirila ...

- mi gre na živce, da mi vsi sodelavci govorijo, da bo že šlo; naj se ne sekiram in da mi bodo pomagali ... Ja, pa kaj še! Kako bo potekalo delo v mojem oddelku je odvisno samo od mene! In če jaz nimam pripravljenih stvari, delo ne bo potekalo. Naredit moram vse sama, ni tuki nobene pomoči.

- si želim, da bi bil prvi mesec že mimo in bi bile stvari že lažje

- jooj no, ko samo pomislim na torek in potem razmišljam naprej, kaj me čaka, sem spet cela živčna. Nč, treba razmišljat za en dan naprej, drugač me bo pobral. Res.

- grem delat naprej, konc jamranja!

[Veerle]

- sem se v duhu vklopa med sodelavke pač navadila na vsake toliko pojamrat, ker opažam, da samo še to pali; koncept skupnega dela za isti cilj jim je vsem po vrsti nekaj povsem tujega, vsaka jamra na polno, nekaj počne, da je videti, da dela in to je vse; pa jaz bi živce zgubila, res.

- zgleda, da je selitev postala realna opcija, jupiiiiiiiiiiiii!

- namesto dopusta si bom plačala dokončanje faksa, se že veselim

[hayley]

-life sux!
-da mam ta filing,da sem vse naredila narobe, vse življenje živela narobe

[tenisac]

-je veliko samskih žensk, ki zvečer v postelji pogrešajo moškega, seveda je še več takšnih samskih moških, tako da..., treba se nekaj zment v tej smeri

[floribunda]

Ah kje, joint ni zame! Mi je jasno, da se moram sprostit, ampak mam ves čas toliko stvari v glavi, da se preprosto ne morem. Najhuje je sredi noči, ko se zbujam na pol ure in mi srce nenormalno nabija. Ali pa tisti občutek strahu, ko maš stalno kepo v želodcu ... Ne vem, če me je bilo že kdaj tako strah, in to že toliko časa pred dogodkom. Kaj bo šele takrat, ko se bo vseskupaj res začelo??? Plus to, da stvar ne bo minila, ampak je to pač služba in ne moreš pustit stvari, da doma vse pripraviš, ampak moraš vsak dan znova imeti stvari zrihtane + itak so zraven še dodatne (dnevne) dolžnosti. NORO!!

jointi in anksioznost gredo navadno slabo skupaj.
baldrijanove kapljice si nabavi v lekarni, avtogeni trening, joga, šport na splošno in pozitivne afirmacije.

[DonCarleone]

Ah kje, joint ni zame! Mi je jasno, da se moram sprostit, ampak mam ves čas toliko stvari v glavi, da se preprosto ne morem. Najhuje je sredi noči, ko se zbujam na pol ure in mi srce nenormalno nabija. Ali pa tisti občutek strahu, ko maš stalno kepo v želodcu ... Ne vem, če me je bilo že kdaj tako strah, in to že toliko časa pred dogodkom. Kaj bo šele takrat, ko se bo vseskupaj res začelo??? Plus to, da stvar ne bo minila, ampak je to pač služba in ne moreš pustit stvari, da doma vse pripraviš, ampak moraš.

Punca, res te ne želim strašit, ampak mislim, da ti imaš (sodeč po opisanih simptomih) anksiozno motnjo oz. napad panike, ki jo spremljajo simptomi, ki si jih opisala +potenje, vročica, težave z dihanjem, krči v trebuhu...
Seveda, so ti simptomi tudi tipični, če ščitnica ne deluje pravilno (mogoče ne bi bilo slabo, da preveriš nivo TSH-ja v krvi, da izključiš morebitne fiziološke nepravilnosti), ampak glede na to,da si precej psihično obremenjena, so verjetno vsi ti simptomi psihičnega izvora.

Zato ti prvo kot prvo priporočam, da si poiščeš čimprej psihoterapevta, dokler je še to vse skupaj v začetni fazi, ker potem tudi tvoja anksioznost laže obvladljiva. Prav tako čaj od šentjaževke (ki je naravni antidepresiv), veliko fizične aktivnosti (predvsem tek) ter tako, kot ti je floribunda omenila, začni z pozitivnimi afirmacijami (priporočam ti knjigo Louise L. Hay: življenje je tvoje).
Na kave,cigarete, alkohol (če le-te konzumiraš) bi bilo fino, da pozabiš. Tista ideja z jointom, je pa tko ali tko popolnoma mimo usekana.

Good luck!

[emanuela]

Na kave,cigarete, alkohol (če le-te konzumiraš) bi bilo fino, da pozabiš. Tista ideja z jointom, je pa tko ali tko popolnoma mimo usekana.

Se strinjam. Tesnoba, depresija ipd ne gredo skupaj z marihuano, ker lahko samo poslabša situacijo. Definitivno pa je dobra pot ta, da prepoznaš svojo težavo in jo poskušaš rešiti z telesu prijaznimi potmi.

[saarijarvi]

- Najbrz bodo ostale stvari res bolj koristne.

- Da se mi nic ne ljubi
- Da si ga vcasih vzemem prevec 'na izi' in me potem stvari dohitijo, smorn
- Da nisem fen komuniciranja preko mejlov, najraje poklicem in mirna bosna. Ocitno smo bolj izjeme, kot pravilo
- Da se bo ta teden zgleda bolj malo dogajalo
- Da upam na cimprejsnjo placo
- Oci se mi zapirajo, bah

[hayley]

- me ful boli trebuh od preveč hrane, tko je če cel dan ne ješ in potem poješ preveč naenkrat za večerjo
- en izpit je opravljen,za druzga pa samo molim,da bom naslednji pon. povabljena na ustni, sem v deep shit, če ne bom
- so se mi še plani za morje zarad tega podrli, ampak ni važno, samo da naredim to