- torbica na poti in se je veselim
- matr da ma moj boljši okus od mene kar se oblek in čevljev tiče
- mi zmeri zamer če grem sama kej v nabavo ker rad zbira stvari zame, jaz mu pa rada pustim
- enkrat mi je celo naredu ene "sandale" sicer prva leta k sva začela lesene z usnjenimi paščki in so bli hudi
- bi mogu bit oblikovalec čevljev če se mene vpraša
- še tri dni da videm a se mi odfuka al ne
- dons sicer same dobre novice dobila, kok mi je kul k gre vse v pravo smer k je človek prav naravnan, sam da bi še to v petek blo tko kot si predstavljam pa bom srečna, no al bom pa tud pol če bo tko kot si nisem zamisla ne vem ne morem se odločt
- mam zmedo v glavi kar se vid
Priznam, da... #21
Re: Priznam, da... #21
* V službi je vroče, napeto, stresno... kot še nikoli...
* Pač, ne obstaja easy money, če hočeš money, fašeš breme...
* Jaz pa še vedno kot da mi paše... samo telesu pa ne paše... nekak se po drugi strani ne vidim, da bi šel korak(e) nazaj z delom... torej sem tam, točno tam, kjer moram oz. hočem biti
* Moj izziv je kako preprogramirat telo, da bom bolje reagiral na stres in strah...
* Prvič v lajfu sem začel delat z osebnim trenerjem. Je k sreči študent, nisem vedel, da je lahk happy s takim plačilom, res je zlata vreden, upam da nama bo ratovalo...
* Kar sem opazil je, pa je, da sem telesno totalno v kurcu... sicer glede na vse telesne anomalije (drža, nemoč) izgledam super, kar mi je tudi sam rekel...
* Res je grozno kolk sem se cel lajf zanemarjal telesno
* Hitre rešitve ni, delamo pa na plesu neke vaje, in mi je odkrito povedal študentek, da jaz pač tega ne morem delat... vsaj še nekaj mesecev ne... najprej me mora on pofiksat... oz. bom jaz moral trdo delati, da si bom vsaj kaj mišic aktiviral
* No zato mi postaja jasno, kar mi je ena terapevtka že leta nazaj govorila, da moje telo ni za ples... in ja, ženske čedalje bolj uživajo, ko plešejo z mano, ampak "moj crush" pa ne bo še dolgo mogel uživati z mano v plesu in bo skoz iskala plesalca na svojem oz. boljšem nivoju...
* Pač za svoje zanemarjeno telo plešem odlično, sam jebiga, vsak dan bo težje plesati s tem telesom...
* In jasno mi je zakaj sem samski. Ker sem športno vzgojo imel uspešno, moral bi pa imeti manj uspešno... ker mi je športna vzgoja bila najbolj nightmare predmet...
* To me je v lajfu ubilo, uničilo... in me pahnilo v stanje, da me pač na kakem dejtingu še ženske, ki so neprivlačne - in bi jih tud jaz moral vse zavrnit oz. sam zamahnit z roko, vse zavrnejo
* Težko je ugibat še kolik let al pa desetletij bo trajalo, da bom preobrazil svoje telo in kolk siv bom takrat že, ko bom morda primerljiv z drugimi vrstniki
* Ampak upam, da mi rata kako mišico dobit, popravit držo in se počutit bolje v svojem telesu
* Vesel sem, da sem začel poskušat.
* Lahko mi sedaj kaka, da tud invalidi imajo punco, to mi je terapevtka ven metala, prejšnja k sreči ...ampak to je bullshit. Vedno se najde kaka izjema, ampak in general pač moj problem je izgled in to da sem bolj fantek kakor moški. Lahko da tudi mentalno sem tak, ampak ker sem pameten vsaj po IQ, imam bolj z izgledom potem problem... oz. bolj z moškostjo, močjo, kakor z izgledom...
* In to me je v lajfu stalo že precej denarja. To, da se je fantek odločil seksati in se je zasvojil s seksom. In me verjetno še bo.
* Ampak realnost je kruta, rešitev pa preprosta. Naredi nekaj na telesu, začni se počutit bolje v njem, verjetno boš/-m potem rabil tudi manj zunanje potrditve, kakor mi je ena kolegica, s katero sem si želel sicer dejtati, lani rekla...
Jaz: "Pa saj jaz sem samozavesten..."
Ona: "Ne bi imel toliko žensk, če bi bil samozavesten..."
(Psihološko se mi to sicer zdi še kako res. Eno je, da pač ko ne vem kaj bi počel, se probam dol dat s kako novo, kar mi lahk dvigne dopamin - kratkoročen učinek, zasvojenost
Drugo pa je, da u bistvu ko to naredim se počutim potrjenega, zadovoljnega, bolj srečnega... saj potrjen sem že, če me kaka ogovori po plesu, ker tko dobr plešem... in da rabim te kurčeve zunanje potrditve, pomeni da nimam notranjih... če nimam notranjih imam težave s samozavestjo, kakopak... mi kar gre analiziranje samega sebe
)
Jaz sem potem hotel glumiti, kaj se gre, ona se je pa nardila, da ni nič rekla, da imam toliko žensk, glede na to, da tega ni zvedla od mene (od koga torej je zvedla? Bere ta forum? Verjetno ne, prej je blebetulja kak od mojih prjatlov. Poveš enemu, vejo vsi, pa še jaz sem blebetulja ampak to je že druga zgodba)
* Pač, ne obstaja easy money, če hočeš money, fašeš breme...
* Jaz pa še vedno kot da mi paše... samo telesu pa ne paše... nekak se po drugi strani ne vidim, da bi šel korak(e) nazaj z delom... torej sem tam, točno tam, kjer moram oz. hočem biti
* Moj izziv je kako preprogramirat telo, da bom bolje reagiral na stres in strah...
* Prvič v lajfu sem začel delat z osebnim trenerjem. Je k sreči študent, nisem vedel, da je lahk happy s takim plačilom, res je zlata vreden, upam da nama bo ratovalo...
* Kar sem opazil je, pa je, da sem telesno totalno v kurcu... sicer glede na vse telesne anomalije (drža, nemoč) izgledam super, kar mi je tudi sam rekel...
* Res je grozno kolk sem se cel lajf zanemarjal telesno
* Hitre rešitve ni, delamo pa na plesu neke vaje, in mi je odkrito povedal študentek, da jaz pač tega ne morem delat... vsaj še nekaj mesecev ne... najprej me mora on pofiksat... oz. bom jaz moral trdo delati, da si bom vsaj kaj mišic aktiviral
* No zato mi postaja jasno, kar mi je ena terapevtka že leta nazaj govorila, da moje telo ni za ples... in ja, ženske čedalje bolj uživajo, ko plešejo z mano, ampak "moj crush" pa ne bo še dolgo mogel uživati z mano v plesu in bo skoz iskala plesalca na svojem oz. boljšem nivoju...
* Pač za svoje zanemarjeno telo plešem odlično, sam jebiga, vsak dan bo težje plesati s tem telesom...
* In jasno mi je zakaj sem samski. Ker sem športno vzgojo imel uspešno, moral bi pa imeti manj uspešno... ker mi je športna vzgoja bila najbolj nightmare predmet...
* To me je v lajfu ubilo, uničilo... in me pahnilo v stanje, da me pač na kakem dejtingu še ženske, ki so neprivlačne - in bi jih tud jaz moral vse zavrnit oz. sam zamahnit z roko, vse zavrnejo
* Težko je ugibat še kolik let al pa desetletij bo trajalo, da bom preobrazil svoje telo in kolk siv bom takrat že, ko bom morda primerljiv z drugimi vrstniki
* Ampak upam, da mi rata kako mišico dobit, popravit držo in se počutit bolje v svojem telesu
* Vesel sem, da sem začel poskušat.
* Lahko mi sedaj kaka, da tud invalidi imajo punco, to mi je terapevtka ven metala, prejšnja k sreči
...ampak to je bullshit. Vedno se najde kaka izjema, ampak in general pač moj problem je izgled in to da sem bolj fantek kakor moški. Lahko da tudi mentalno sem tak, ampak ker sem pameten vsaj po IQ, imam bolj z izgledom potem problem... oz. bolj z moškostjo, močjo, kakor z izgledom...* In to me je v lajfu stalo že precej denarja. To, da se je fantek odločil seksati in se je zasvojil s seksom. In me verjetno še bo.
* Ampak realnost je kruta, rešitev pa preprosta. Naredi nekaj na telesu, začni se počutit bolje v njem, verjetno boš/-m potem rabil tudi manj zunanje potrditve, kakor mi je ena kolegica, s katero sem si želel sicer dejtati, lani rekla...
Jaz: "Pa saj jaz sem samozavesten..."
Ona: "Ne bi imel toliko žensk, če bi bil samozavesten..."
(Psihološko se mi to sicer zdi še kako res. Eno je, da pač ko ne vem kaj bi počel, se probam dol dat s kako novo, kar mi lahk dvigne dopamin
- kratkoročen učinek, zasvojenostDrugo pa je, da u bistvu ko to naredim se počutim potrjenega, zadovoljnega, bolj srečnega... saj potrjen sem že, če me kaka ogovori po plesu, ker tko dobr plešem... in da rabim te kurčeve zunanje potrditve, pomeni da nimam notranjih... če nimam notranjih imam težave s samozavestjo, kakopak... mi kar gre analiziranje samega sebe
)
Jaz sem potem hotel glumiti, kaj se gre, ona se je pa nardila, da ni nič rekla, da imam toliko žensk, glede na to, da tega ni zvedla od mene (od koga torej je zvedla? Bere ta forum?
Verjetno ne, prej je blebetulja kak od mojih prjatlov. Poveš enemu, vejo vsi, pa še jaz sem blebetulja ampak to je že druga zgodba)"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Re: Priznam, da... #21
Priznam da:
- je danes bolj ležerno, ker delam od doma, v razvlečeni majici, trenerki in 10 let starem hoodiju
- ^^^ sem bila že full pridna, tako da si zdaj jemljem 15min pavzico za kavico in klobasanje na forumu
- sem potem včeraj popoldan šla iskat tisti kombinezonček. Takšna črna klasika, ki bo primerna tudi za kak sestanek, služben dogodek…
- ^^^ zdaj ga skombiniram samo še z dodatki, pa bo. Torbico imam že nagledano
- sem zjutraj full težko vstala
- zanimivo, da mi trenutno vreme, z vso to vlago in turobnostjo, dela večje preglavice in skos me zebe, kot če bi bilo -5 in suho
- zdaj pa reeeees že pogrešam tole naše drsanje v Tivoliju. Sunday maybe?
- grem nazaj delat še za par uric, potem pa v Interspar po sestavine za kosilo in njen dolgo obljubljen album
- je danes bolj ležerno, ker delam od doma, v razvlečeni majici, trenerki in 10 let starem hoodiju
- ^^^ sem bila že full pridna, tako da si zdaj jemljem 15min pavzico za kavico in klobasanje na forumu
- sem potem včeraj popoldan šla iskat tisti kombinezonček. Takšna črna klasika, ki bo primerna tudi za kak sestanek, služben dogodek…
- ^^^ zdaj ga skombiniram samo še z dodatki, pa bo. Torbico imam že nagledano
- sem zjutraj full težko vstala
- zanimivo, da mi trenutno vreme, z vso to vlago in turobnostjo, dela večje preglavice in skos me zebe, kot če bi bilo -5 in suho
- zdaj pa reeeees že pogrešam tole naše drsanje v Tivoliju. Sunday maybe?
- grem nazaj delat še za par uric, potem pa v Interspar po sestavine za kosilo in njen dolgo obljubljen album
Re: Priznam, da... #21
* Ufff, fakin težke mesce v službi mam...
* Nekak zmorem oz. se tko ali drugače razpleta
* Ampak fakin težko mi je, ker sem res te dni čist brez opore
* Nazadnje sem brez opore bil 2 leti nazaj, ko sem imel ornk poškodbo... brez opore partnerke, ki je nisem imel, brez opore iz primarne družine... boli in žalosti
* Sedaj je podobno.
* Sprašujem se, če bom cel lajf moral biti tako, ali KDAJ se bo končno v lajfu mi pojavila oseba, ki mi bo dala oporo
* Sej drgač kolegi nekak pomagajo, ni pa to isto (dobronamerni nasvet, usluge... ni isto kot čvrsta prijateljska opora
). Ni tudi nekega požrtvovalnega prijatelja, vsaj takrat ko sem poškodovan bil, ga ni bilo... ki bi bil takrat veliko z mano
* Mogoče pa se pustimo presenetit pa še bo kdo prišel...
* Ampak prijateljica to ziher ni in ne bo
* Spet (še) eno bridko spoznanje
* Nekak zmorem oz. se tko ali drugače razpleta
* Ampak fakin težko mi je, ker sem res te dni čist brez opore
* Nazadnje sem brez opore bil 2 leti nazaj, ko sem imel ornk poškodbo... brez opore partnerke, ki je nisem imel, brez opore iz primarne družine... boli in žalosti
* Sedaj je podobno.
* Sprašujem se, če bom cel lajf moral biti tako, ali KDAJ se bo končno v lajfu mi pojavila oseba, ki mi bo dala oporo
* Sej drgač kolegi nekak pomagajo, ni pa to isto (dobronamerni nasvet, usluge... ni isto kot čvrsta prijateljska opora
). Ni tudi nekega požrtvovalnega prijatelja, vsaj takrat ko sem poškodovan bil, ga ni bilo... ki bi bil takrat veliko z mano* Mogoče pa se pustimo presenetit pa še bo kdo prišel...
* Ampak prijateljica to ziher ni in ne bo
* Spet (še) eno bridko spoznanje
"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Re: Priznam, da... #21
* Fak imam problem s to prijateljico.
* Mi že deluje kot da je zaljubljena, res ne vem, če tak dobro igra...
* V drugem trenutku je pa čist drugačna... ona meni, da sem bipolaren, ampak sedaj to bipolarnost jaz zelo izrazito vidim na njej
* In zarad tega je res ne znam ocenit, ne začutit, ne nič...
* Pogosto imam filing pač, da je zgolj koristoljubna izkoriščevalka... potem me pa zmede, ker zna tolk dobr zaigrat s čustvi, da ima interes, da je nežna, da je morda celo zaljubljena... da me res zmede...
* Po drugi strani pa to, da se poigravam, 'joj, upam da se ne ne bom zaljubil', 'mogoče sem pa zaljubljen (malo)'... glede na vsa čustva... ljubosumje, pozornost... jaz bi itak rekel, da sem zaljubljen ...in to že nekaj časa ^ Verjetno kar vse od začetka 
* Večino folka, ki pozna to situacijo, mi pravi, da jo naj odrežem... saj morda ravno zaradi tega točno toliko (za)igra, da je ne (od)režem, da ostane v igri... da natanko toliko, da ostanem v igri, in nič več... če gledamo objektivno...
* Trenutno nimam nekih hudih stroškov z njo, ker sem ji nazorno predstavil, da zdajle nimam denarja za te stvari... pač, v igri me ohranja, kar ni slabo, neke prilagoditve sva izvedla, da se še vedno videvava
Skratka, to prilagoditev ji res lahko štejem za plus. Za pravi test bi moral tako stanje vlečt nekaj časa, da vidim, če res misli resno.
^ Kolk zlobno je od nje, da nase veže in zaljubi, nedolžnega, pridnega fanta Zakaj bi kdo to želel?
* Mislim, večina punc, s katerimi sem bil, tega ne počne, ker se verjetno bojijo ljubosumnih izpadov in vsega kar se lahko zakomplicira... verjetno mora imeti nek interes za tako čustveno manipulacijo ali pa mora biti sama notranje zmedena, da "rabi" moške, ki so (rahlo?) zaljubljeni vanjo, da jih potem manipulira...
----
* Če malo drugače, bolj situacijsko zapišem.
* Mi že vse pade dol oz. pač gledam nanjo, na naju, na situacijo pač koristoljubno-poslovno... ampak tko, probam ji ne tega pokazat
* Ona se naenkrat zelo nepričakovano (ker recimo prejšnjič se recimo relativno hladno razideva) toplo obnaša name: naenkrat kar velik komplimentov, velik flirtanja, velik pozornosti, topline...
* Sem že happy, morda ji to začnem nazorno kazat, nakar prideva domov k meni, kjer postane čist druga... hladna, nezainteresirana, odstona, gre raje na telefon kot da je z mano... seks spet predvsem zaradi mene...
(čeprav pride ji zdaj vsakič in lažje kot meni... jaz mam z njo problem, kar zablokiram na eni točki...)
* V štartu tega nisem tako izrazito opažal. Zato sem začel razmišljati, če ima neka čustva do mene.
* V štartu pač je bilo lažje... ker si še nisva tolk šla na živce... pol sva prišla do ene točke, ko se je vse skupaj ohlajalo, ko sem mislil, da je čas za konec, ko sem si tudi naredil aplikacije (vendar zaenkrat ni uspeha; sedaj pa itak me preveč "veže" nase, da niti ne morem dejtati z drugimi zares...)
* Zdajle je prišlo do tega, da ne vem ali me ona ohranja koristoljubno-poslovno, ampak pač očitno bi me kot fwb rada pustila ob sebi... je pa verjetno precej neustrezna ženska za kaj več kot fwb Ali pa sva samo midva nekompatibilna in tega ne vidi z mano...
* OK, malo pa je complicated. In čeprav ni tipičen odnos, se dejansko dogaja tipičen vzorec dejtanja...
* Mislim to. Ženski se približaš, potem pa ne smeš preveč siliti v njo, ker jo boš odbil, zato se umakneš... ko se umakneš se začne približevati ona, vendar potem spet preveč zagrabim, pa pride nazaj do tega, da se ohladi...
* Torej, ja, morda si vem sam odgovoriti. Ko bo naslednjič vsa prijazna in pozorna do mene... najbolje, da se zadržim in probam ostati pretežno zadržan in ne odgovarjat na to, zlasti pa ne v glavi premlevat in jo spraševat nazaj: "Daješ mi vtis, da si se zdaj pa ti zaljubila..." To je wrong, ker ji prehitro vrnem energijo...
* Mi že deluje kot da je zaljubljena, res ne vem, če tak dobro igra...
* V drugem trenutku je pa čist drugačna... ona meni, da sem bipolaren, ampak sedaj to bipolarnost jaz zelo izrazito vidim na njej
* In zarad tega je res ne znam ocenit, ne začutit, ne nič...
* Pogosto imam filing pač, da je zgolj koristoljubna izkoriščevalka... potem me pa zmede, ker zna tolk dobr zaigrat s čustvi, da ima interes, da je nežna, da je morda celo zaljubljena... da me res zmede...
* Po drugi strani pa to, da se poigravam, 'joj, upam da se ne ne bom zaljubil', 'mogoče sem pa zaljubljen (malo)'... glede na vsa čustva... ljubosumje, pozornost... jaz bi itak rekel, da sem zaljubljen
...in to že nekaj časa ^ Verjetno kar vse od začetka * Večino folka, ki pozna to situacijo, mi pravi, da jo naj odrežem... saj morda ravno zaradi tega točno toliko (za)igra, da je ne (od)režem, da ostane v igri... da natanko toliko, da ostanem v igri, in nič več... če gledamo objektivno...
* Trenutno nimam nekih hudih stroškov z njo, ker sem ji nazorno predstavil, da zdajle nimam denarja za te stvari... pač, v igri me ohranja, kar ni slabo, neke prilagoditve sva izvedla, da se še vedno videvava
Skratka, to prilagoditev ji res lahko štejem za plus. Za pravi test bi moral tako stanje vlečt nekaj časa, da vidim, če res misli resno.
^ Kolk zlobno je od nje, da nase veže in zaljubi, nedolžnega, pridnega fanta
Zakaj bi kdo to želel?* Mislim, večina punc, s katerimi sem bil, tega ne počne, ker se verjetno bojijo ljubosumnih izpadov in vsega kar se lahko zakomplicira... verjetno mora imeti nek interes za tako čustveno manipulacijo ali pa mora biti sama notranje zmedena, da "rabi" moške, ki so (rahlo?) zaljubljeni vanjo, da jih potem manipulira...
----
* Če malo drugače, bolj situacijsko zapišem.
* Mi že vse pade dol oz. pač gledam nanjo, na naju, na situacijo pač koristoljubno-poslovno... ampak tko, probam ji ne tega pokazat
* Ona se naenkrat zelo nepričakovano (ker recimo prejšnjič se recimo relativno hladno razideva) toplo obnaša name: naenkrat kar velik komplimentov, velik flirtanja, velik pozornosti, topline...
* Sem že happy, morda ji to začnem nazorno kazat, nakar prideva domov k meni, kjer postane čist druga... hladna, nezainteresirana, odstona, gre raje na telefon kot da je z mano... seks spet predvsem zaradi mene...
(čeprav pride ji zdaj vsakič in lažje kot meni... jaz mam z njo problem, kar zablokiram na eni točki...)
* V štartu tega nisem tako izrazito opažal. Zato sem začel razmišljati, če ima neka čustva do mene.
* V štartu pač je bilo lažje... ker si še nisva tolk šla na živce... pol sva prišla do ene točke, ko se je vse skupaj ohlajalo, ko sem mislil, da je čas za konec, ko sem si tudi naredil aplikacije (vendar zaenkrat ni uspeha; sedaj pa itak me preveč "veže" nase, da niti ne morem dejtati z drugimi zares...)
* Zdajle je prišlo do tega, da ne vem ali me ona ohranja koristoljubno-poslovno, ampak pač očitno bi me kot fwb rada pustila ob sebi... je pa verjetno precej neustrezna ženska za kaj več kot fwb
Ali pa sva samo midva nekompatibilna in tega ne vidi z mano...* OK, malo pa je complicated. In čeprav ni tipičen odnos, se dejansko dogaja tipičen vzorec dejtanja...
* Mislim to. Ženski se približaš, potem pa ne smeš preveč siliti v njo, ker jo boš odbil, zato se umakneš... ko se umakneš se začne približevati ona, vendar potem spet preveč zagrabim, pa pride nazaj do tega, da se ohladi...
* Torej, ja, morda si vem sam odgovoriti. Ko bo naslednjič vsa prijazna in pozorna do mene... najbolje, da se zadržim in probam ostati pretežno zadržan in ne odgovarjat na to, zlasti pa ne v glavi premlevat in jo spraševat nazaj: "Daješ mi vtis, da si se zdaj pa ti zaljubila..." To je wrong, ker ji prehitro vrnem energijo...
"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Re: Priznam, da... #21
Priznam da:
- sem danes čisto nikakva in povožena. Posledica slabega spanja in (pre)zgodnjega vstajanja
- si grem rajši še eno kavo skuhat, čeprav sem se kar odvadla jo pit popoldan
- sem prejela en zanimiv dodatek… pa vseeno nisem čisto prepričana, če ga bom uporabila
- ^^^ ostalo bom sama. Bo tako še najboljše
- zanimivo, da na koncu vedno en hud, točno tak kos, ki sem ga iskala, najdem v, meni najljubših trgovinah, H&M, Zari, Stradivarius… in mi v trgovine višjega cenovnega razreda sploh ni treba
- čakam, da pride in greva na sprehod
- kolk je meni to fajn, ko ponavadi že čez teden naberem nekaj nadur viška in potem v četrtek, petek prej šibam domov
- še vedno nič ne ve. Posledično jaz tudi nič ne vem. Se ne morem organizirati in pripraviti… To me živcira
- sem danes čisto nikakva in povožena. Posledica slabega spanja in (pre)zgodnjega vstajanja
- si grem rajši še eno kavo skuhat, čeprav sem se kar odvadla jo pit popoldan
- sem prejela en zanimiv dodatek… pa vseeno nisem čisto prepričana, če ga bom uporabila
- ^^^ ostalo bom sama. Bo tako še najboljše
- zanimivo, da na koncu vedno en hud, točno tak kos, ki sem ga iskala, najdem v, meni najljubših trgovinah, H&M, Zari, Stradivarius… in mi v trgovine višjega cenovnega razreda sploh ni treba
- čakam, da pride in greva na sprehod
- kolk je meni to fajn, ko ponavadi že čez teden naberem nekaj nadur viška in potem v četrtek, petek prej šibam domov
- še vedno nič ne ve. Posledično jaz tudi nič ne vem. Se ne morem organizirati in pripraviti… To me živcira