Priznam, da... #21

[žveplenka]

- torbica na poti in se je veselim
- matr da ma moj boljši okus od mene kar se oblek in čevljev tiče
- mi zmeri zamer če grem sama kej v nabavo ker rad zbira stvari zame, jaz mu pa rada pustim
- enkrat mi je celo naredu ene "sandale" sicer prva leta k sva začela lesene z usnjenimi paščki in so bli hudi
- bi mogu bit oblikovalec čevljev če se mene vpraša
- še tri dni da videm a se mi odfuka al ne
- dons sicer same dobre novice dobila, kok mi je kul k gre vse v pravo smer k je človek prav naravnan, sam da bi še to v petek blo tko kot si predstavljam pa bom srečna, no al bom pa tud pol če bo tko kot si nisem zamisla ne vem ne morem se odločt
- mam zmedo v glavi kar se vid

[mmm]

* V službi je vroče, napeto, stresno... kot še nikoli...

* Pač, ne obstaja easy money, če hočeš money, fašeš breme...

* Jaz pa še vedno kot da mi paše... samo telesu pa ne paše... nekak se po drugi strani ne vidim, da bi šel korak(e) nazaj z delom... torej sem tam, točno tam, kjer moram oz. hočem biti

* Moj izziv je kako preprogramirat telo, da bom bolje reagiral na stres in strah...

* Prvič v lajfu sem začel delat z osebnim trenerjem. Je k sreči študent, nisem vedel, da je lahk happy s takim plačilom, res je zlata vreden, upam da nama bo ratovalo...

* Kar sem opazil je, pa je, da sem telesno totalno v kurcu... sicer glede na vse telesne anomalije (drža, nemoč) izgledam super, kar mi je tudi sam rekel...

* Res je grozno kolk sem se cel lajf zanemarjal telesno

* Hitre rešitve ni, delamo pa na plesu neke vaje, in mi je odkrito povedal študentek, da jaz pač tega ne morem delat... vsaj še nekaj mesecev ne... najprej me mora on pofiksat... oz. bom jaz moral trdo delati, da si bom vsaj kaj mišic aktiviral

* No zato mi postaja jasno, kar mi je ena terapevtka že leta nazaj govorila, da moje telo ni za ples... in ja, ženske čedalje bolj uživajo, ko plešejo z mano, ampak "moj crush" pa ne bo še dolgo mogel uživati z mano v plesu in bo skoz iskala plesalca na svojem oz. boljšem nivoju...

* Pač za svoje zanemarjeno telo plešem odlično, sam jebiga, vsak dan bo težje plesati s tem telesom...

* In jasno mi je zakaj sem samski. Ker sem športno vzgojo imel uspešno, moral bi pa imeti manj uspešno... ker mi je športna vzgoja bila najbolj nightmare predmet...

* To me je v lajfu ubilo, uničilo... in me pahnilo v stanje, da me pač na kakem dejtingu še ženske, ki so neprivlačne - in bi jih tud jaz moral vse zavrnit oz. sam zamahnit z roko, vse zavrnejo

* Težko je ugibat še kolik let al pa desetletij bo trajalo, da bom preobrazil svoje telo in kolk siv bom takrat že, ko bom morda primerljiv z drugimi vrstniki

* Ampak upam, da mi rata kako mišico dobit, popravit držo in se počutit bolje v svojem telesu

* Vesel sem, da sem začel poskušat.

* Lahko mi sedaj kaka, da tud invalidi imajo punco, to mi je terapevtka ven metala, prejšnja k sreči ...ampak to je bullshit. Vedno se najde kaka izjema, ampak in general pač moj problem je izgled in to da sem bolj fantek kakor moški. Lahko da tudi mentalno sem tak, ampak ker sem pameten vsaj po IQ, imam bolj z izgledom potem problem... oz. bolj z moškostjo, močjo, kakor z izgledom...

* In to me je v lajfu stalo že precej denarja. To, da se je fantek odločil seksati in se je zasvojil s seksom. In me verjetno še bo.

* Ampak realnost je kruta, rešitev pa preprosta. Naredi nekaj na telesu, začni se počutit bolje v njem, verjetno boš/-m potem rabil tudi manj zunanje potrditve, kakor mi je ena kolegica, s katero sem si želel sicer dejtati, lani rekla...

Jaz: "Pa saj jaz sem samozavesten..."
Ona: "Ne bi imel toliko žensk, če bi bil samozavesten..."
(Psihološko se mi to sicer zdi še kako res. Eno je, da pač ko ne vem kaj bi počel, se probam dol dat s kako novo, kar mi lahk dvigne dopamin - kratkoročen učinek, zasvojenost
Drugo pa je, da u bistvu ko to naredim se počutim potrjenega, zadovoljnega, bolj srečnega... saj potrjen sem že, če me kaka ogovori po plesu, ker tko dobr plešem... in da rabim te kurčeve zunanje potrditve, pomeni da nimam notranjih... če nimam notranjih imam težave s samozavestjo, kakopak... mi kar gre analiziranje samega sebe
)

Jaz sem potem hotel glumiti, kaj se gre, ona se je pa nardila, da ni nič rekla, da imam toliko žensk, glede na to, da tega ni zvedla od mene (od koga torej je zvedla? Bere ta forum? Verjetno ne, prej je blebetulja kak od mojih prjatlov. Poveš enemu, vejo vsi, pa še jaz sem blebetulja ampak to je že druga zgodba)

[v-e-s-n-a]

Priznam da:

- je danes bolj ležerno, ker delam od doma, v razvlečeni majici, trenerki in 10 let starem hoodiju
- ^^^ sem bila že full pridna, tako da si zdaj jemljem 15min pavzico za kavico in klobasanje na forumu
- sem potem včeraj popoldan šla iskat tisti kombinezonček. Takšna črna klasika, ki bo primerna tudi za kak sestanek, služben dogodek…
- ^^^ zdaj ga skombiniram samo še z dodatki, pa bo. Torbico imam že nagledano
- sem zjutraj full težko vstala
- zanimivo, da mi trenutno vreme, z vso to vlago in turobnostjo, dela večje preglavice in skos me zebe, kot če bi bilo -5 in suho
- zdaj pa reeeees že pogrešam tole naše drsanje v Tivoliju. Sunday maybe?
- grem nazaj delat še za par uric, potem pa v Interspar po sestavine za kosilo in njen dolgo obljubljen album

[mmm]

* Ufff, fakin težke mesce v službi mam...

* Nekak zmorem oz. se tko ali drugače razpleta

* Ampak fakin težko mi je, ker sem res te dni čist brez opore

* Nazadnje sem brez opore bil 2 leti nazaj, ko sem imel ornk poškodbo... brez opore partnerke, ki je nisem imel, brez opore iz primarne družine... boli in žalosti

* Sedaj je podobno.

* Sprašujem se, če bom cel lajf moral biti tako, ali KDAJ se bo končno v lajfu mi pojavila oseba, ki mi bo dala oporo


* Sej drgač kolegi nekak pomagajo, ni pa to isto (dobronamerni nasvet, usluge... ni isto kot čvrsta prijateljska opora ). Ni tudi nekega požrtvovalnega prijatelja, vsaj takrat ko sem poškodovan bil, ga ni bilo... ki bi bil takrat veliko z mano

* Mogoče pa se pustimo presenetit pa še bo kdo prišel...

* Ampak prijateljica to ziher ni in ne bo

* Spet (še) eno bridko spoznanje

[mmm]

* Fak imam problem s to prijateljico.

* Mi že deluje kot da je zaljubljena, res ne vem, če tak dobro igra...

* V drugem trenutku je pa čist drugačna... ona meni, da sem bipolaren, ampak sedaj to bipolarnost jaz zelo izrazito vidim na njej

* In zarad tega je res ne znam ocenit, ne začutit, ne nič...

* Pogosto imam filing pač, da je zgolj koristoljubna izkoriščevalka... potem me pa zmede, ker zna tolk dobr zaigrat s čustvi, da ima interes, da je nežna, da je morda celo zaljubljena... da me res zmede...

* Po drugi strani pa to, da se poigravam, 'joj, upam da se ne ne bom zaljubil', 'mogoče sem pa zaljubljen (malo)'... glede na vsa čustva... ljubosumje, pozornost... jaz bi itak rekel, da sem zaljubljen ...in to že nekaj časa ^ Verjetno kar vse od začetka

* Večino folka, ki pozna to situacijo, mi pravi, da jo naj odrežem... saj morda ravno zaradi tega točno toliko (za)igra, da je ne (od)režem, da ostane v igri... da natanko toliko, da ostanem v igri, in nič več... če gledamo objektivno...

* Trenutno nimam nekih hudih stroškov z njo, ker sem ji nazorno predstavil, da zdajle nimam denarja za te stvari... pač, v igri me ohranja, kar ni slabo, neke prilagoditve sva izvedla, da se še vedno videvava
Skratka, to prilagoditev ji res lahko štejem za plus. Za pravi test bi moral tako stanje vlečt nekaj časa, da vidim, če res misli resno.

^ Kolk zlobno je od nje, da nase veže in zaljubi, nedolžnega, pridnega fanta Zakaj bi kdo to želel?

* Mislim, večina punc, s katerimi sem bil, tega ne počne, ker se verjetno bojijo ljubosumnih izpadov in vsega kar se lahko zakomplicira... verjetno mora imeti nek interes za tako čustveno manipulacijo ali pa mora biti sama notranje zmedena, da "rabi" moške, ki so (rahlo?) zaljubljeni vanjo, da jih potem manipulira...

----

* Če malo drugače, bolj situacijsko zapišem.

* Mi že vse pade dol oz. pač gledam nanjo, na naju, na situacijo pač koristoljubno-poslovno... ampak tko, probam ji ne tega pokazat

* Ona se naenkrat zelo nepričakovano (ker recimo prejšnjič se recimo relativno hladno razideva) toplo obnaša name: naenkrat kar velik komplimentov, velik flirtanja, velik pozornosti, topline...

* Sem že happy, morda ji to začnem nazorno kazat, nakar prideva domov k meni, kjer postane čist druga... hladna, nezainteresirana, odstona, gre raje na telefon kot da je z mano... seks spet predvsem zaradi mene...
(čeprav pride ji zdaj vsakič in lažje kot meni... jaz mam z njo problem, kar zablokiram na eni točki...)

* V štartu tega nisem tako izrazito opažal. Zato sem začel razmišljati, če ima neka čustva do mene.

* V štartu pač je bilo lažje... ker si še nisva tolk šla na živce... pol sva prišla do ene točke, ko se je vse skupaj ohlajalo, ko sem mislil, da je čas za konec, ko sem si tudi naredil aplikacije (vendar zaenkrat ni uspeha; sedaj pa itak me preveč "veže" nase, da niti ne morem dejtati z drugimi zares...)

* Zdajle je prišlo do tega, da ne vem ali me ona ohranja koristoljubno-poslovno, ampak pač očitno bi me kot fwb rada pustila ob sebi... je pa verjetno precej neustrezna ženska za kaj več kot fwb Ali pa sva samo midva nekompatibilna in tega ne vidi z mano...

* OK, malo pa je complicated. In čeprav ni tipičen odnos, se dejansko dogaja tipičen vzorec dejtanja...

* Mislim to. Ženski se približaš, potem pa ne smeš preveč siliti v njo, ker jo boš odbil, zato se umakneš... ko se umakneš se začne približevati ona, vendar potem spet preveč zagrabim, pa pride nazaj do tega, da se ohladi...

* Torej, ja, morda si vem sam odgovoriti. Ko bo naslednjič vsa prijazna in pozorna do mene... najbolje, da se zadržim in probam ostati pretežno zadržan in ne odgovarjat na to, zlasti pa ne v glavi premlevat in jo spraševat nazaj: "Daješ mi vtis, da si se zdaj pa ti zaljubila..." To je wrong, ker ji prehitro vrnem energijo...

[v-e-s-n-a]

Priznam da:

- sem danes čisto nikakva in povožena. Posledica slabega spanja in (pre)zgodnjega vstajanja
- si grem rajši še eno kavo skuhat, čeprav sem se kar odvadla jo pit popoldan
- sem prejela en zanimiv dodatek… pa vseeno nisem čisto prepričana, če ga bom uporabila
- ^^^ ostalo bom sama. Bo tako še najboljše
- zanimivo, da na koncu vedno en hud, točno tak kos, ki sem ga iskala, najdem v, meni najljubših trgovinah, H&M, Zari, Stradivarius… in mi v trgovine višjega cenovnega razreda sploh ni treba
- čakam, da pride in greva na sprehod
- kolk je meni to fajn, ko ponavadi že čez teden naberem nekaj nadur viška in potem v četrtek, petek prej šibam domov
- še vedno nič ne ve. Posledično jaz tudi nič ne vem. Se ne morem organizirati in pripraviti… To me živcira

[hayley]

- jeb**o naporen teden, se danes sem spet sla skoraj pol ure pozneje iz sluzbe kot sem mislila. Poleg sluzbe pa se otroka sem zadnja 4 dni vozila vsak dan jaz v vrtec in iz vrtca, se okrog pol ure bolj zgodaj, en dan eno uro bolj zgodaj kot ponavadi , ker sem rabila zaradi sluzbe. To se ful dodatno bolj utrudi, kot ce bi ga on vsak drug dan zjutraj peljal kot prej, ker moras izgubiti dušo, da ga lahko obleces in odpeljes zjutraj, kako sele popoldan, nikakor se ne obuje, ce ga jaz obujem se nazaj sezuje, noce oblect bunde, teka skoz gor in dol po hodniku, noce nic sedet in se preobut, grozno naporno…
- sem placala se zelo drago telovadbo plesno, ma sem bila tako netva da nisem mogla na nobenega od terminov it, v cet se je tako upiral, da sem ga komaj iz vrtca odnesla, nisem inela volje se vozit se do telovadbe in tam se mucit, ker nisem imela vec pike energije
- se tolazim, da sem po drugi strani toliko prisparala pri psihoterapiji, nisem dejansko imela moznosti varstva, ker je moj delal in nisem mogla tolikokrat it, ali kdaj zaradi svoje sluzbe nisem mogla it, ta teden npr, da sem bila vsega skupaj zadnje 3 mesece 2x v nov, 1x v dec, 1x v jan, namesto vsak teden, sem s tem prisparala pa 2x toliko, kolikor stane 1 semester telovadbe za malcke
- sem si ful zelela jest mlecno cokolado po dolgem casu, ko sem domov prisla, ker sem 2x vidla v sluzbi, da so drugi jedli, ma ni bilo ne avta doma, sem prisla pes, ne nic sladkega doma… se vse une piskote s cimetom so mi pojedli, da res cisto nic nic sladkega nimam, pri mojmu sem najdla eno tisto mini cokoladico 85% cokolade in drugace sem jedla salamo, ker ni drugega od sladkarij za prigriznit…
- me malo tako matra ali prizadene, da se ne z nobenim tako razumem ali druzim v sluzbi, mogoce res zato po vecini, ker sem skos bila na dveh oddelkoh, nikoli v eno skupino spadala in bipa skos z istimi, zdaj sem pa ze na 3. Oddelku… pa se vecino leta nisem hodila na kave, ko so ostali, ker sem mislila da zaradi skrajsanega delavnika ne smem imet dodatnih pavz oz sem tamalega vozila vecinoma jaz v vrtec, mali ne ustane zgodaj in sem itak zamudila vse jutranje kave, ko se ljudje druzijo…
- kako je mozno, da je tako stanje tu zame, se nikoli se nisem tako pocutila, v prejsnji sluzbi sem bila skos zelo ljubljena, isto na faksu skos imela svoje ljudi, se fanta zraven, po vseh razen ene studentske zaposlitve.. ne razumem… in nikoli se nisem nic pretvarjala, vedno je prislo spontano…
- sem dobila preblisk, ko sem govorila z enim studentom, da bi bilo kaksno drugo delo zame, z malo manj strogih pravil, ampak nisem bila do zdaj v obsobju za menjavo sluzbe, sem bila bolj na survival modu, otrok me je toliko okupiral, brez nobenega varstva nisem nikoli in vem da nobena od sodelavk ni na istem kot jaz, otrok je zelo zelo zahteven, bolj od ostalih, jaz imam preferenco, da ni 8 ali 9 ur v vrtcu ampak manj in sem jaz z njim vec casa, dojim ga skos do zdaj, mogoce imam drugacne hormone kot ljudje ki ne dojijo in veliko energije porabim zanj, da nimam dovolj kapacitete, da bi dala v novo sluzbo in ves svoj fokus tja…
- sploh ne vem zakaj, s cim sem si zasluzila zak od os oz neodnos napram vsem izkusnjam prej, noro
- ja zdaj ena punca na novem oddelku je prijazna, ampak ta teden sem delala aktivnosti na drugem oddelku, pa nje ni bilo danes v sluzbi
- drugace pa ja tudi pravijo, da je znacilno d aje prvo leto v novi sluzbi toliko zahtevnejse, kot sem imel zdaj jaz prvo leto po prihodu iz porodniske, pa se ta 6 urni delavnik ne pomaga lih, ocenjujejo te kot da bi delal 8

[mmm]

- se tolazim, da sem po drugi strani toliko prisparala pri psihoterapiji, nisem dejansko imela moznosti varstva, ker je moj delal in nisem mogla tolikokrat it, ali kdaj zaradi svoje sluzbe nisem mogla it, ta teden npr, da sem bila vsega skupaj zadnje 3 mesece 2x v nov, 1x v dec, 1x v jan, namesto vsak teden, sem s tem prisparala pa 2x toliko, kolikor stane 1 semester telovadbe za malcke

In kaj naredi terapevtka, ko ti ne prideš na termin?

Jaz hodim na analitsko, zahteva da sem vsak teden redno tam. Lahko seveda ne pridem, a tudi če ne pridem, plačam. Seveda me mal motijo dvojna merila, da ko ona zboli al pa kaj ima, da potem pa kar ni. Jaz pa ne vem, če sploh na dopust lahko grem.

Enako je bilo, ko sem hodil na skupinsko analitsko terapijo. Poleti pač nimamo, ostalo plačaš, tudi če te ni.

To je potem dodatna motivacija, da dejansko prideš na terapijo.

* Drugače se mi ženska zdi kar sposobna, mislim da sva se zaštekala, ampak mal je tud te energije, da je ona res lepa punca oz. ženska. Jaz se po mojem preveč zadržujem, mi je žal, da ji še nisem dal komplimenta glede tega kako lepo je oblečena ali pa glede njenega videza...

* Ker itak ko posluša o drugih lepih puncah ji je po mojem kar bad, da nič ne dobi tud ona oz. da sem z njo profesionalno zadržan...

* Saj bi ji zelo lepo dal kompliment, mislim, da tole trenutno imam, ker...
(nadaljevanje beri spodaj z večjimi črkami )


* Sem pa nekje gledal dražjo terapijo, manj usposobljeno terapevtko za višjo ceno od moje, in je bila iz šole, kjer je za analitsko terapijo zahtevala 2 srečanji na teden. (Pač moja reče, da analitska terapija mora biti vsak teden, ona druga pa, da mora biti najmanj 2-krat na teden.)
* To bi me potem stalo več od sugarbabe
* Res sem se za dobro ceno zmenil s terapevtko, res sem Bogu hvaležen zanjo


* Mi reče moja prva plesna učiteljica: "Karkoli že delaš, keep it doing "
* Rečem ji: "Hvala! Sicer vem, da sem naredil plesni preboj. Vseeno pa imam rad pohvale."
* Ona: "Ne hvalim te zaradi tega, ker imaš to rad, ampak ker si res ful naredil na svojem plesu."
* Jaz: "Vem to. Ampak vseeno rad slišim, ker imam rad pohvale."
(Malo sovpada z besedami potrditve pri 5ih jezikih ljubezni)

* Pač se mi zdi, da sem ji res lepo povedal na čem sva.

* Treba se je zavedati lastne vrednosti in biti hvaležen za vsako napredovanje

* Posebno ker je dve leti tega, kar sem moral mirovati... ker imam "prijatelje", ki so mi po tistem dobronamerno govorili: "mmm, ples ti škodi. Morda ne boš mogel več plesati."

Evo: "Fizioterapija mi koristi. Redno delam že eno leto vaje vsaj 2-krat na teden. Našel sem si trenerja, ki mi bo kazal še naprej nove vaje za najbolj problematičen del telesa, s katerim se do sedaj še nisem ukvarjal. Same dobre in lepe stvari "
Nič samo, da nekaj bo... že delam/-va na tem in tale zna tud ful pihat na dušo. Študentek me je danes ful hvalil na treningu kolk mi gre dobr

[v-e-s-n-a]

Priznam da:

- pa saj ne morem verjeti, da je res…pa je! Tamala popoldan spet z vročino blizu 39 in zamašenim nosom
- ^^^ to je že nekje tretjič letos. T R E T J I Č
- zbudila se je ob 3.00. Lulat, pit, pihat nos, vročino merit… in sedaj, po uri in pol, je končno zaspala nazaj. Jaz pa ne morem. Zato tudi pišem tukaj
- zanimivo, da smo bile v letošnji zimi bolane samo me, punce. Mož se full dobro drži in zaenkrat spretno uide vsem boleznim. Vsaj nekdo. Hvala bogu
- me je cel petek nenormalno bolela glava…
- je full vesela, ker bo danes zamenjala svoj “dodatek”
- grem rajši spat nazaj, drugače mi bo še žal zjutraj

[hayley]

-^^ terapevtka je zelo razumevajoca, ve tudi, da imam otroka in da se temu prilagajam in da ko moj dela, ali ima kaksno obveznost nevezano na sluzbo, nimam nobene druge moznosti varstva… Za ta teden ji ze vec kot en mesec govorim, da moram v sluzbi nekqj delat, da ne bom mogla prit, ker ne vem kdaj bom koncala… sem prestaviljala te sluzbene aktivnosti zdaj 3 tedne zaradi nege in moje bolniske in sem zdaj ta teden koncno te stvari opravila, oz se en dan mi ostane dela, ampak do konca tedna, ko ima naslednji termin bom fertik
- se sproti odjavim, ce ne morem prit, ne zahteva, da placam

- ima pa sicer tud ona za 15 e drazjo uro kot takrat,ko sem zakljucila obiskovsnje pred prvo porodnisko, je postala tudi specialist v tem cas oz ve povem v stevilkah, zdaj ima 75e uro, prej je imela 60e

- pri sinovi plesni telovadbi je pa ravno obratno, je treba placat za v naprej cel semester oz 5 mesecev zdaj, ce en mesec manjkas, noben nic ne vrne( sva manjkala zadnji termin dec in cel jan in vse to placala)

- nikoli nisem na terpijo ne prisla, ker se mi ne bi dalo, samo ali je otrok brez varstva ali moja bolniska, ali obvezne aktivnosti v sluzbi, ko ne vem, kdaj bom sluzbo koncala, ali ona ne more
—————————————————————
- kaj, sobota je, ne mores verjet
- sem ta teden mogla s tamalim odhajat v vrtec 1 uro prej do pol ure prej vse dni in zvecer ga dat1 uro in prej spat in uspavat 1 uro vsak dan in od tor naprej sem ga samo jaz vozila in je bilo ekstra izcrpujoce, pa se malega oblect je misija nemogoce, v pon pa sla sama za ob 6ih v sluzbo
- res morem priznat, da nisem se videla otroka s tako mocnim karakterjem kot je moj, redko kdaj vidim da kaksen malcek kaj ne uboga, mi je kar lazje pri srcu takrat <3
- moj, ki se malo spozna na astrologiji pravi, da ima tamali v prvi hiši- ki predstavlja jaz, osebnost- sonce in marsa, oba ful mocna, se pa tudi tepeta med sabo, predstavljata vodjo in vojscaka/ bojevnika in se tudi tepeta med sabo
- jaz imam na primer v prvi hisi urana in neptuna, neprun je sploh tak znacilen, da si sramezljiv, zivis raje v senci, custven, zasanjan, vse kontra kot ta otrok…

- sem zvecer odprla posiljko, iz H& M , za tamalega pustni kostum in je zelo kjut. Pa takoj ko, je videl paket, sva odprla in si je hotel takoj oblect, upam, da bo hotel oblect tudi, ko bo pust.
- nisem vedla, ali bo ta st 2-4 mu prevelika, ampak mu je ravno prav
- sem bila vceraj tako fertik in izgorela od celega tedna, da nisem mogla ustat iz postelje id 4 popoldan, do ene 9, ampak zdaj sem pa ponosna nase, zelo izpopolnjujoc teden
- danes pa gremo na primorsko moj je po dolgem casu doma, ni delal dezurstva v petek do sobote, kot po navadi in lahko gremo ze zjutraj
- se bom tudi videla s frendicami ta vikend
- sem tako delala kot crnc, se sekirala na polno ta teden, toliko energije porabila, da me ne bi cudilo, ce ne bi nic teze pridobila ta teden
- koncno opravila tisto dolznost, da sem nekaj narocila in nesla v sluzbo ta teden, ni se mi dalo doma pect…sem nesla na tavecji oddelek in se en manjsi, ceprav zdaj samo na manjsem delam
- hvalabogu res, da mi je ena skrbnica pomagala z vozickom in vse prinesti noter v stavbo, me prisla pocakat do vhoda glavnega, ne vem, kako bi sama…
- za rojstni dan planiram si naredit torto za doma, se slikaaaaat s torto, s tamalim in mojim, ojoj najbrz bi mogla tudi njegovo mamo povabit( moja mama je predalec med tednom) in se kaksno pecivo bom v sluzbo nesla, ampak samo na tamali oddelem tokrat, kjer delam, bom pa tokrat sama spekla

[mmm]

OT - glede terapije še

* Ja, in ti tudi ne hodiš na analitsko psihoterapijo. Verjetno za tvoj proces ni toliko nujno, da ravno imaš vsak teden srečanje s terapevtom.

* Ja, če pravi čas napoveš, verjetno lahko takrat vzame koga drugega. Če ji pa zadnji hip odpoveš, ker nekaj pride vmes, pa verjetno ni toliko ql... I guess...


* Drugače sem z (/s Freudovo) analitsko psihoterapijo po mojem kar zadel.
* Ko mi je ona druga na uvodnem srečanju rekla, da naj pač razmislim, ali se mi da počasi delati leta v analitski terapiji, ali bi raje hitrejšo rešitev s kakšno kognitivno-vedenjsko terapjo npr.
* Se mi je zdelo, da sem jaz večji vernik analitske psihoterapije od terapevta...

* Mislim, res je ql. Ker pač najprej je popisala moj problem (pač vprašanje zakaj si prišel, kaj bi rad spremenil), potem sva šla do družinskih članov, sedaj greva od otroštva naprej...
* Kar nerodna situacija, ker vmes se mi še velik stvari dogaja, kjer bi jo rabil, jaz pa moram z njo opisovati svoje ogrodje...
* Pol sva se zmenila, da ji lahko še kaj o sebi povem, da me vpraša kaj je novega, probam na hitro, ker se potem vračava k ogrodju...

* Je rekla, da mi ne bo mogla pomagat, če ne bo imela teh basic info..

* Ker pač predpostavka je, da sem kakršen sem, zaradi svoje osnove... najbolj pomembnih ljudi v otroštvu + stvari, ki so se mi takrat dogajale...

* Kakorkoli, všeč mi je. Zaenkrat mi je ful všeč


* Drugače ne vem koliko ženska drži distanco do mene oz. profesionalno manipulira z mano.

* Nazadnje sem se po terapiji dobil s to svojo in mi pihne na dušo: "Lepo se imejta."

* Itak da je zaradi tega dobila točke pr men, ful točk je dobila

* Tud če bom v nekaj mesecih prišel do tega oz. že prihajam, da to ni zdrav odnos, da jo moral rezati... vseeno je na tej točki zelo zvito nardila s tem "komplimentom"/željo - je pokazala da je bolj zvita še od te moje

* Pa nič mi ne sugerira, me je pa že večkrat vpašala, če sem zaljubljen, pa se vedno ven vlečem, da neki ful ne, da ne zares...

* Pol pa pridem do spoznanja in tuki na forumu napišem, da sem


* Skratka, meni psihoterapija ful koristi že sedaj... po mojem me bo ful sprostila...

* Druga stvar pa je, da tako kakor prvič ko sem hodil na terapijo... ravno takrat sem dobil vezo, tudi zdele neki "mutim" z eno, pa ples se mi odpira, pa ful uspešna dieta... torej dogajajo se mi same dobre stvari + potem je zarad tega še psihoterapija toliko boljša + lažja

[hayley]

- ja je nujno, ampak imam izredno situacijo, sicer zaradi otroka sploh ne bi mogla hodit na noben nacin, ker nimam varstva. Ze tako sem prvic sla, ko je dopolnil 2 leti, pred tem si nisem mogla privoscit it proc od njega. Malo je pa tudi to, da je najbolj pomembno, da se hodi redno na zacetku obiskovanja, jaz sem obiskovala redno 1 leto in pol vsak teden, dokler nisem sla prvic na porodnisko in se nisem imela otroka.
- odpovem, ko odpovem, tudi ce en dan prej in mi nikoli ne racuna. Naceloma ima vsak svoj termin isti dan in uro v tednu vedno, ne vzame nobenega drugega na tvoj termin. Toliko ji pa spet ni, da bi gledala samo, koliko bo sluzila.
- ja jaz zdaj, ko sem ponovno zacela hodit, sem tudi zelela pa, malo tja hodit, preden zanosim ponovno. Ok, mislim, da sem pri 23m prvega zacela hodit, ne pri 2 letih.
- jaz nisem na kognitivno vedenjski, sem na integrativni, ki naj bi razlicne principe zajemala, tako analitsko kot kognitivno- vedenjsko… oz hkrati dolgorocne in kratkorocne principe

[saarijarvi]

* Drugače se mi ženska zdi kar sposobna, mislim da sva se zaštekala, ampak mal je tud te energije, da je ona res lepa punca oz. ženska. Jaz se po mojem preveč zadržujem, mi je žal, da ji še nisem dal komplimenta glede tega kako lepo je oblečena ali pa glede njenega videza...

* Ker itak ko posluša o drugih lepih puncah ji je po mojem kar bad, da nič ne dobi tud ona oz. da sem z njo profesionalno zadržan...

A se tebi takšno seksualiziranje strokovnih oseb, ki naj bi ti pomagale, zdi ok? Mogoče pa se je kdaj okej malo držati nazaj.

Če je P od profesionalke je takšni komplimenti s strani strank ne zanimajo - in če bi videla, da se pacient umika iz platonskega v 'flirt' teritorij, bi ga morala opomniti na to, kaj je na uri terapije primerno in kaj ni.

vseeno je na tej točki zelo zvito nardila s tem "komplimentom"/željo - je pokazala da je bolj zvita še od te moje

Ali pa ti je oseba rekla 'lepo se imejta' iz vljudnosti - brez nekih skritih trikov in zvitih manipulacij.

To, da si zašel v nezdrav odnos s terapevtko, že veš.

_______________

- Da sem dva dni belila na ledenem mrazu
- Da bo to še dooolg in težek projekt.. upam, da z nekim pozitivnim koncem.
- Težko je ko ne veš, koliko bi pomagal / koliko pustil, da se odrasli ljudje sami znajdejo / koliko lastnega časa in živcev sploh investirati v vse skupaj.
- Sem včeraj slišala za eno mantro, ki si jo lahko ponavljaš.. 'Kaj bi se zgodilo, če bi situacijo sprejel točno takšno, kakršna je?''.. in mislim, da bi si jo morala nekam zapisati.

[hayley]

Mislim, da ni potrebno kritiziranje mmm. Ne more pomagati, ce mu je nekdo vizualno vsec. Da je to nezdrav odnos lahko rece samo nekdo, ki hitreje cveka oz tipka, kot mu glava deluje. In taksno kritiziranje je zelo proti vsakrsni praksi paihoterapije.
Meni je npr. bila tudi vizualno in kot oseba vsec vmes moja terapevtka.

Bi prosila, da ce oseba ni iz branže in pravilno educirana, da si ne jemlje pravice pametovanja o sami psihi in psihoterapiji in odnosih. Poslusanje in branje takih ( needuciranih)ljudi je dalec najbolj skodljivo za posameznikovo psiho.

Mislim, da bi potrebovali kaksnega zunanjega moderatorja, ki tudi moderatorjem ne bi pustil, da imajo svoje subjektivno mnenje in diktirajo in napadajo uporabnike, da je njihov post in pogled na stvar nepravilen.

[mmm]

* joj ne se spet fajtati

* Recimo da mi je saarijarvi svetovala kot udelezenka, ne moderatorka

* zunanjega moderatorja na zaprtem forumu bomo tezko dobili

* Hvala hayley za pogled iz druge strani, mi pomeni

* Me pa ne moti toliko, da me je saarijarvi opomnila na to past oz. hvalezen sem tudi saarijarvi za njen pogled

* Jaz menim da seksualna privlacnost moski-zenska je prisotna marsikje kjer do interakcij med spoloma prihaja. Zato so pa v dolocenih druzbah zenske “izolirane” od moskih

* Bistveno je da se tega “transferja” zavedas. Na terapevtki bo kako bo to shendlala, zal se od nje tukaj pricakuje vec

* EDITED: Ostalo bom pa reseval naprej na terapiji.