Midva sva si od začetka delila precej enakopravno stroške (ki so od začetka tudi manjši), s časom je bilo to odvisno od tega kdo je imel več denarja. Če sem ga imela jaz več sploh nisem pomišljala da ne bi to dala za skupen dopust - on prav tako. Odkar živiva skupaj je pa itak vse skupen denar. Najine plače se seštejeta, potem se pa iz skupnega zneska razporeja po sektorjih.

Včasih on kupi stvar ki jo potrebuje in sem pač tisti moment jst za nekaj "prikrajšana", drugič kupim dražjo stvar, ki jo potrebujem zase in se to izravnava. Ostale stvari, ki jih kupujeva so pa itak v skupno korist.
Nekaj gre za najemnino in stroške, hrano, bencin, sprotne stvari (ki jih je iz tega ali onega razloga potrebno kupiti),... In sploh ne razmišljam npr. o tem a sm jst zdej 2× al pa 3× zapored tankala al on.
Edino kar je "dogovorjeno" je to, da vsak od svoje plače da polovico zneska za najemnino (ker je 500€ pač kr lep denar). Ostalo pa porabljava sproti, tisti ki potrebuje denar ga pač vzame. Če dam včerajšnji primer - šla sem si kupit nekaj zapestnic, ogrlic... in je mel moj denarnico sabo in je pač on plačal. Pa sploh ne pomislim da je dal svoj/moj denar. Ker kolikor je njegov je tudi moj. In ko je prejšnji teden kupil sebi potovalko tudi nisem tega vzela kot da je zapravil svoj ali moj denar - ampak najinega skupnega.
Zdaj sva si nardila tut en finančni plan, preko katerega bova poskusla varčevat (to bo pa šlo za dopust, opremljanje svojega stanovanja, pa upam da u parih letih še za (nov) avto in podobno). Šlo bo približno po tem konceptu - ko dobiva plače dava tolko in tolko za najemnino in stroške, tolko na varčevalni račun, ostalo je pa za čez mesec za vse ostalo (od stvari nujnih za preživetje, do "sprotnega luksuza"). In upam, da bo še od tega kupčka, ki bo za čez mesec kaj ostalo. Odvisno od tega kaj si bokdo zaželel.
Če imava denar, ga imava oba - ali pa nobeden. Ne pa da je en totalno na psu, drugi ma pa mastne pare na računu.
Prikazala se mi je Marija-nije baš neka pićka.