hej. ob prebiranju vaših odgovorov pred 3 meseci sem si sama pri sebi mislila da sem lahko srečna da imam fanta in nekoga ki me razume in podpira, pa čeprav sva se velikokrat s fantom skregala. danes pa sem se pridružila v klub samskih in žalostnih punc, ki ne vedo kako pozabiti in začeti na novo. 1 leto sem imela fanta, bilo je več lepših kot slabih dni med nama, ampak sem ugotovila da tako ne gre več naprej.
odločila sem se da ne bom več z njim in sem ga pustila, ampak vseeno mi je tako težko, da bi se lahko jokala 3 dni. odločitev je res bila moja, a kaj ko je fant, ko je imel denar, videl le prijatelje in alkohol, jaz pa sem pri njem doma sedela in ga čakala. in to se je zadnje čase ponavljalo in ponavljalo. ko sem ga hotela zapustit pa se je jokal in me prosil naj ne grem, da se bo spremenil in tako naprej. do zdaj sem vedno popustila, zdaj pa sem se kljub temu, da ga imam tako zelo rada, odločila da ga zapustim. vem, da me bo še dolgo bolelo, da mi bo težko, a taka je bila moja odločitev, jaz nočem biti na drugem mestu, jaz hočem biti na prvem. in zdaj sem sama. ker ne morem spati, sem si malo olajšala dušo in se zaupala peščici ljudi, ki bodo to prebrali ali pa tudi ne, ampak meni bo vseeno malo lažje pri srcu, da sem se nekomu izpovedala. hudo mi bo, ker sem v tem času izgubila kar nekaj prijateljic, saj sem njega vedno postavljala na prvo mesto, a upam da me bodo razumele in da jih bom dobila nazaj. njega pa ne, ker ga nočem, pa čeprav ga imam rada.
mislim da si vsaka punca zasluži, da ima fanta ki bo najprej njen, pa še potem od prijateljev. nikomur ne privoščim tega da bi bil na drugem ali tretjem mestu, saj smo ljudje, in mislim da si vsak izmed nas zasluži najboljše.
upam da nisem preveč nakladala, ampak zdaj mi je že malo lažje pri srcu.
če bi bil kdo za to, da mi piše privat, bi bila zelo vesela.
lep pozdrav iz prekmurja. tanja