Zvoncica napisal/-a: jz sm pa včeraj spet jokala, poslala sm mu še en msg (trapa jz) če je še vedno prepričan da je bolš da sva nehala pa da me je tist včeraj spet ful potrlo. in dobila sm nazaj da misli da je boljše da sva nehala, pa da ga lahko še zmeraj kaj pokličem, pa da bi mu blo kul če bi bila prijatelja. sam jz zdele ne morm bit njegova prijateljica, tut čez 3 mesece ne vem. po eni strani si ga ful želim v svojem življenju, po drugi strani pa vem da bom še kr naprej upala da bo ugotovu da je naredil napako. al pa to da bi mi povedu da ma novo punco, bi me vseen mal špiknilo pri srčku

Glej mala jst sm bla ista ... ista kot ti. Pa še zdej sm z vmesnimi krizami. Pa bo 7. minilo že tri mesece ... pa sm še vedno obupano žalostna, ker ga ni v mojem življenju.
Ampak moraš bit trdna ... vem, da je težko resnično je. Tut jst si na začetku nism predstavljala, da bi lahko bla njegova prijateljica, po drugi strani si pa nisem predstavljala življenja brez njega. Sploh ne po 5 letih zveze.
Ampak potem se nekako naučiš živeti iz dneva v dan brez njega ... ker se preprosto moraš. Je težko in kkšn dan bi umrla od žalosti. Ampak tako je ... dan si moreš zapolnit sama s sabo kokr najbolj veš in znaš. Počet stvari, ki te najbolj veselijo in izpopolnjujejo ...
Težke so te stvari glede prijateljsta/neprijateljsta. Po eni strani se zdi tako lahko, ampak v resnici sploh ni. Tut jst sm mela v tem času, ko sva narazn že popolno upanje, da bova pa zdej res prijatelja, zaradi določene situacije. Pa sem potem doživela samo še hujše razočaranje. Njegovo ignoranco oz. zelo velik nesporazum.
Treba je pustit času čas ... naj čas pokaže svoje. Na žalost je tako, da ko je veze konec, jo je konec ... brezveze je nekaj drezati in prosti na kolenih in se dobesedno poniževat ... je že res, da bi za ljubezen naredia vse, ampak če iz nasprotne strani ni odziva ... ne v tem primeru se pa ne bom trudila ...
Pustita obe dve času čas ... jst tko pravim, če sta si dva usojena in namenjena se bosta našla ... če ne danes, jutri, čez en mesec ... pa čez pol leta, leto ... Samo treba je pustit času čas ... da se vse skupaj umiri, da se ta prva in najhujša čustva umirijo, da glava postane trezna.
Na žalost je v življenju tako, da ni vse kot bi si sami želeli. Če bi lahko, bi naredila tako, da nikomur v življenju ne bi blo treba it čez to fazo, dati čez takega obdobja. Ampak kakor je lahko ljubezen neki najlepšega, se lahko spremeni tudi v največjo bolečino.
