K se pelem v dvigalu s kkšno staro sosedo: ''Sara, povej, kako kej mami? Pa tamal? V ker razred zdej hodi? A še fuzbal trenira? Kje pa trenira? ....'' Omg hallooo ... Če vas zanima kej o mojih starših pa bratu - izvolte jih vprašat!
Al pa recimo grem zvečer ven, pa velikrat oblečem eno majco, ki je moja mami ne prenaša... In grem v dnevno rečt adijo, pa ona VEDNo prbije: ''O, a tole majco maš gor?'' Mislim, ne nimam ne. To se ti samo dozdeva...

In podobno... ''Oooooo Sara, a si se na črno pobarvalaaa?? zakaj pa tooo??'' Ne lubica, na zeleno. To da mam črne lase je sam plod tvoje domišljije. (to me sprašujejo kkšne sošolke iz OŠ, s kerimi res nimam nobenga kontakta, pol se pa na ulci srečamo pa butnejo take bedarije ven).
''A si že nazaj?'' - ob temle znorim!!!
''Kako kaj šola?''
''Fajn.''
''Ker letnik si zdej ti?''
''4.''
''Uuuuu ja pol maš pa maturo letos, a se kej učiš že?''
''Am, ne.''
''Jah se bo kr treba veš, to so resne stvari.''
''Vem.''
''Kam greš pa pol naprej, a že kej veš?''
(sicer vem) ''Ne.''
Takih dialogov mam polno glavo zadnji mesec... katergakoli znanca/daljnega sorodnika/sodelavca od katerga koli družinskega člana srečam, me sprašuje isto...
