Miks: jeza/žalost

[Gost]

Tysia, hvala, na to temo sem prebrala že ogromno. Tudi v sklopu faksa, tako da teorije mi načeloma ne manjka. O konstruktivnem izražanju jeze in agresije bi lahko recitirala, ampak ločenost med teorijo in prakso je pri meni (no, ogromno ljudeh) pač ena velika težava. Vaja dela mojstra tudi tukaj. Najlepša hvala

Aja, potlačevala ne bom. Je že vredno in pomembno, če je tako na površju. In ne verjamem v bežanje pred problemi, tako da, ne, ne, bo moralo steči drugače.

[študentka20]

Tysia: si kot moja teta! ful dobro...

[suzika18]

kontracepsijske tablete ful vplivajo na razpoloženje,doživljenje okolice,ljudi vsega..... js sem jih samo zarad tega nehala jemat,ker sem bla ful občutljiva,jokava,se sekirala, zdaj sem pa spet normalna.

[Gost]

suzika18, če bi rekla, da so vzrok kt, bi lagala Me veseli, da si nehala in je bolje

[lakeesha]

mi lahko kšna priporoči literaturo za osebno rast oz.
kej v tem stilu
kako premagati razočaranje,
kako se po razočaranju postavit na noge,
na novo začeti ipd.?

hvala

[miteq]

Personal Development for Dummies

[lorelaj]

Zanima me, če obstaja kdo, ki je doživel/preživel daljše obdobje (recimo več mesecev) občutkov jeze pomešanih z žalostjo? Kako se spopasti s čim takim ne da bi za seboj puščal kup žrtev?

Izgleda nekako takole: ko sem sama s sabo, večjih sprememb ne opažam, sem nekako nevtralnega razpoloženja, težava nastane v stikih z ljudmi. Običajno zelo hitro reagiram, pozorna sem na vse besede uperjene proti sebi, sem občutljiva, se temu primerno razpočim in razjezim, od jeze padem v jok in potem se počutim krivo, ker sem izpad doživela v stiku s fantom, družino, prijatelji. V tistem navalu jeze čutim, da imam v sebi toliko nakupičene (ne vem od kod) negativne energije, postanem agresivna, izjemno jezna na vse skupaj, projeciram na ostale, iščem krivce za tako počutje v zunanjih okoliščinah in ljudeh. Ko se pomirim, vem, da je velik delež na meni. Z določenimi ljudmi sploh več ne znam navezati normalnega kontakta - kot bi padla v nek začaran krog in se vsem 'maščujem' (ne vem zakaj že). Poskušam z mirnejšimi odzivi (ne uspeva), poskušam z malo bolj prijaznim nastopom (muka, se mi zdi, da me bo vsak čas razneslo). Kaj narediti?

Kako rešiti vso nastalo škodo v odnosih? Pristopiti do vseh ne bodi ga treba žrtev, se opravičiti? Zdi se mi tako poceni opravičilo - nisi kriv ti, kriva sem jaz. Opravičujem se itak že predolgo. Ne vem, če mi še kdo verjame. Spremeni se bolj malo.

Aja, šport ne pomaga.

Točno to sem doživljala kakšen mesec nazaj. S tem, da je bilo moje razpoloženje že nekoliko depresivno in sem večino časa tesnobno počutila, imela manjše napade panike ... Na koncu sem imela že take probleme, da nisem mogla normalno funkcionirat in zato sem pomoč poiskala pri homeopatinji (ki je seveda v osnovi doktor medicine, ampak se sedaj ukvarja s tem), ki je ugotovila, da na moje razpoloženje vplivajo hormoni oz. njihovo neravnovesje. Par mesecev nazaj sem nehala jemati KT in očitno je bil tu problem. Dala mi je neka zdravila in sedaj sem čisto OK, veliko bolj umirjena, ne sekiram se več. Vem, da se bere kot pravljica, ampak meni je res pomagaloin še sama nisem mogla vrjet, da je to možno. Spomnim se, da sem brala, da si tudi ti prenehala z jemanjem, tako da je možno, da so KT vzrok tudi pri tebi? Mogoče je vzrok popolnoma drugje, samo hotela sem opozorit še na to možnost.

[Gost]

Lorelaj, super, da si uspela rešiti zadevo na tak način. Dvomim, da je vzrok v kt, jih ne jemljem že okoli osem mesecev.

[lorelaj]

^^
Baje, da to koliko časa jih ne jemlješ, nima veze. Še nekaj let po prenehanju, imaš llahko tako ravnovesje v telesu, ki vpliva na tvoje razpoloženje.
Kdaj si pa opazila, da je prišlo do sprememb v tvojem obnašanju? Še v času jemanja? Ali po prenehanju? Če po prenehanju, so kljub vsemu lahko vzrok hormoni. Če pa niso, pa še toliko bolje.

[Tysia]

Hormoni po mojem mnenju skorajda ne morejo biti "čisti" vzrok. Mislim, da le toliko bolj potencirajo doživljanje in nihanja. Morda se težave zaradi hormonskih nihanj toliko bolj zazna.
Vseeno pa bi bila prekinitev KT (če na to vplivajo) lahko koristna zadeva, ki bi zmanjšala stanje stresa, v primeru, da bi oseba nadaljevala z delom na sebi. So pa ta nihanja in "težki trenutki" krasna stvar, saj ko delaš na sebi, težje zgrešiš pri "pravi poti" - ker te bolečina vedno znova opozarja na vsak "zdrs".

MsN, glede preobrata teorije v prakso ... ja, morda res večinski problem. Tudi meni se kaj takega dogaja, sploh, kar se tiče rednega urnika spanja. Tako da razumem. Imam pa en predlog. Kaj ko bi se "igrala"? Poskušala igrati vlogo punce, ki dela to, kot si reče. Na primer: si napišeš scenarij glede določenih zadev in se ga potem en teden (npr) držiš - v smislu, da si igralka, ki igra po napisanem scenariju? En eksperiment, ki bi ti lahko pokazal, kako naprej.

študentka20 - hvala lepa. Kljub temu, da vem, da nič ne vem, skušam tipati naprej. Če kdo najde kaj koristnega v tem - čudovito!

[ženska]

Jeza in žalost sta velikokrat povezana. Bi rekla, da z jezo skušamo utišati žalost.

Za preventivo pred negativnimi čustvi bi svetovala poglobitev vase. Pogovorite se s seboj in ugotovite, kaj je tisto, kar vas spravi v slabo voljo ali jezo in si to iskreno priznajte.

[Gost]

Malce poguma za osebe s podobnimi težavami:

počutim se mnogo bolje, vzela sem si zares ogromno časa zase in ga aktivno preživela ob stvareh, ki jih najraje počnem. Vmes sem se zelo zelo odpočila, umirila, pisala v moj preljubi dnevnik, se pogovorila z domačimi in fantom, dobila nazaj dokaj pozitivne odzive in enormno mero razumevanja. Že dolgo se nisem tako odprla (vsaj v domačem krogu ne) in mi je zares dobro delo, pa tudi familiji se mi zdi.
Zavedam se, da se čez noč ne da nič rešiti, ampak sem v tem skromnem času veliko premislila in ugotovila, kaj točno me jezi in žalosti. In sem pripravljena delati na tem. Neko novo energijo čutim, všeč mi je.

Najlepša hvala vsem, ki ste odgovarjali v tej temi, marsikdo mi je malce odprl oči

[Shelve]

Super vzpodbuda tudi za ostale..