*mala* napisal/-a:Če si nekdo res želi v kitajsko, nekdo res v mehiško; ali gresta v italjansko in oba isto nesrečno (kar je torej kompromis), ali se pač eden preda in popusti.
Pač v vsaki (no, skoraj vsaki) situaciji je nekdo na boljšem, nekdo na slabšem.
V taki situaciji bi bil pomoje kompromis to, da greš najprej v eno od želenih, naslednji dan/teden pa v drugo. Izbira bi pa temeljila med drugim tudi na objektivnih predpostavkah - katera restavracija je bližje, v kateri bo večja gužva,...
Pa vem, da je zato na slabšem tisti, ki bo moral par dni počakat na svojo omiljeno tortilijo ali riž, ampak mene recimo ne bi motilo, če bi bila to jaz. So me izkušnje naučile, da je brezveze trmarit in silit, razen v primeru, da se ti določena stvar zdi reeees pomembna. In tole zame ni
Malo globje vprašanje bi pa tu lahko bilo, kako dva, ki že pri izbiri restavracije potrebujeta pogajanja, sploh shajata skupaj.
