Aloha napisal/-a:Bordam, kajpak

. Sedem, osem let.
Na smuče se od prve sezone bordanja ne bi spraula več. Naučila sm se sama na prostranih smučiščih Dolomitou, takrat je bolel, bla sm plava, zelena, rumena, vijolčna, kolena dve cifre večja, ampak kr sm trmasta in zlo ustrajna, me ni ustavl nič - in dons veselo diujam in uživam.
Najraj mam powder, ampak lih na kšn heli boarding si ne bi (še) upala

, prakticiram ceuc vedno tm, kjer je varno, se prau ni nobenih razpok in sumlivih luken, kr sm se enkrat zafurala (srečno) čez eno in mi je srce padu čis nekam dol do bootsou

... Ampak powderja nism vidla že dve sezoni, buaaaa.
Parka ne prakticiram, kr se mam preveč rada, kolena so že tko mal načeta, pa recmo, da sm še rahlo štorasta in mi je škoda sezone zarad enga raila. Čeprou sm za ene pozerka, kr mi ni do parka, ampak hej, don't care at all, men sede narava, ne pa železje in rasuta trtica

.
Sovražm smučarje, k mi rinejo dile čez bord, pikce dobim pa, kadar mi kdo žoka s palco gor

, a-a, sam tega ne! In pa seveda mi žiuce para folk, k ne spoštuje fis pravil, pol si drzne pa še dret in pametvat ... take sam zavalit po hribu nauzdou.