-* da sem se marca zbudil in si rekel, ok prebolel sem…samo zakaj se zjutraj zbudim ves jezen, čez 3 ure sem pa noro vesel. Odšel sem k zdravniku in k specialistom, in očitno sem imel zjebano ščitnico in sem nosilec nekega gena, fasal sem mnogo tablet in hormonska zdravljenja. In me je čisto sesulo, zredil sem se in bil na bolniški mesec in potem še lepo mesec. In, ne znam drugače povedati…jaz sem jaz, dejansko nimam več maničnih čustvenih preklopov, in ni več tiste jeze. Nobenemu ne morem objasniti kako se počutim, ko nimam več tesnobe in strahov…in ne spominjam se, kdaj sem bil tak…najbrž pred najstništvom.
-* da me spreleti strah, da me je to stanje pripeljalo do tega da sem bil januarja v gozdu z vrvjo.
-* da odkar je prišlo do hormonskega ravnovesja in jem tisto kar moram, se je v meni začelo nekaj spreminjati, iz introverta z malim krogom prijateljev, sem se v nekaj mesecih spremenil v extremno družabno osebo z velikim krogom prijateljev. Če bi mi nekaj let nazaj pokazali kratek video iz mojega trenutnega življenja bi se smejal, jaz v petek zvečer v diskoteki, jaz na koncertu Jelene Rozge, jaz na metelkovi, jaz v Budvi…Včasih sem imel v zaprtih prostorih z mnogo ljudmi občutek da mi bo razneslo srce…ob dolgih druženjih sem se začel utrujati in začela me je grabiti panika…sedaj tega ni, in nastavljen sem popolnoma drugače, dejansko uživam v družbi, z lahkoto se sprostim in sposoben sem »small talka«. Seveda potrebujem svoj mir, prostor in čas…ampak dejansko potrebujem družbo, socialno vpletenost. Tudi čustveno nihanje se je končalo, včasih sem rekel sem strasten, zaletav…nisem imel kontrole nad srečo, žalostjo…ampak sedaj je ta kontrola, ni mi treba zadrževati nečesa in ni več tiste bolečine ko se nekaj spremeni. Res se čutim v kontroli, včasih sem imel kar neke izbruhe jeze ali sikanja, zdaj sploh ne vem kdaj sem bil nazadnje jezen…ker lahko takoj povem, oziroma se znam pravilno odzvati.
-* da se prvič od začetka najstništva počutim, da sem jaz jaz in da se počutim zdravega in da se imam res rad. Počutim se da so me zapustili neki demoni, in da sem pustil neke strahove za sabo. Bom moral sicer celo življenje paziti na dieto, in biti čim bolj srečen…in to delam, sem srečen.
-* sem postal kar velik couchsurfer, gostil sem že 31 ljudi
…spoznal sem nekaj fantastičnih ljudi, in sedaj imam mnogo kolegov po svetu.-* veliko potujem, maja mi je en CS kolega zrihtal da sem dobil za cel teden stanovanje na Dunaju, bilo je od brata ki igra tam hokej, in tam sem bil s kolegi, vsak dan smo hodili v Prater in uživali v 200m2 stanovanju v centru. Zakon!
Julija sem pa odšel v Istanbul, potem žurat v Skopje in relaxirat na ohridsko jezero, od tam žurat v Tirano in se relaxirat na plaže v Himaro, spet žurat v Budvo, relaxirat v Kotor in potem hikat in veslat v Durmitor, potem pa spet žurat v Beograd. Potovanje je bilo neverjetno, od držav..sploh Albanija je neverjetna, do vseh neverjetnih ljudi ki sem jih spoznal tam. Neverjeten mesec.
Decembra grem obiskat moje poljakinje, Varšava, Krakovo, potem pa še do Poznana in Berlina.
Ampak, po pravici sem vedno na potovanju, ker imam skoraj vsak teden enega CS imam občutek kot da sem še vedno na potovanju, enostavno te občutki, pogovori…naslednji teden imam dva američana, prej sem imel pa dva španca ki gresta okoli sveta.
-* ljubezen je pa tko no, je ni…je pa toliko več sexa, kar je dobro in zdravo
Sicer mi je noro všeč poljakinja s katero sva bila skupaj nekaj dni v Bohinju, ampak tudi noč in dan z francozinjo mi bo večno ostala v spominu. Pridno delam na temu da nadoknadim vse kar sem zamudil v SŠ.Je pa res, da si včasih želim da bi imel neko dekle za katero bi lahko skrbel, ji dal moje spešl futmasaž in da bi ji pokazal moje nove talente, kot npr. kuhanje
. Ker bo moje življenje neverjetno in polno prigod in avantur, in je škoda da ni nobene zraven mene.Ampak, v zadnjemu letu sem res videl, kakšno zvezo in partnerico si želim in potrebujem. Ne ne, nobene posesivnosti, agresije, daddy issues, čustvenega manipuliranja, ljubosumja in ozkoglednosti. To da jo noro ljubiš ni več edina potrebna zahteva.
Čutim se da lahko sedaj ogromno in predvsem znam zdravo dati, in da si zaslužim nekoga ki mi bo dal energijo in naredil že kar je dobrega samo še boljše.
-* da sem nazadnje govoril da se moram pobotati z najboljšim kolegom iz otroštva, in sva se…lepo sva se usedla kot dva deca, opravičilo je padlo in od tistega trenutka je tako kot je bilo. Druživa se, pogovarjava se, in dec mi je zrihtal super obstranski zaslužek.
-* se bom spomladi preselil v svojo hišo, ene stvari so me kar finančno zadržale…ampak vložil sem že veliko dela, časa in denarja da uresničim to zadevo. Bi se že letos, ampak želja je naslednje leto, ali leta 16 ustvariti svoje podjetje, tako da gre veliko časa in denarja v ustvarjanje te vizije. Vizija je, načrt je, licence bodo….samo še finančno blazino je treba narediti. Ampak bo.
-* se grem konec meseca končno potetovirati, za rokav trenutno še nimam…bo pa, bo pa
-* da odkar sem v hormonskemu ravnovesju, sem dobil tako čudovito full grown brado…da se mi orosijo oči ko jo vidim, včasih sem imel dele ko mi je slabo rasla…zdaj imam pa brado faking mornarja. Brada ki si zasluži biti okvirjena.
-* da pred mano še dolga pot, ampak vem kaj hočem…šel bom okoli sveta za nekaj let, sedaj mam mnogo kolegov svetovnih popotnikov, tako da vem kaj moram narediti da dosežem ta cilj, seveda prej pa se moram finančno stabilizirati. Ampak to je moja življenjska želja, in to bom uresničil.
-* sem hvaležen da mi je foter rešil življenje, da sem se pobotal z bf, da mi je Noelle v enemu večeru pokazala kakšno žensko rabim, za Nicklasa ki mi je dal nasvete za življenje, za Pablota da me je naučil štopat in potovati za nič denarja, Chung-Yu da me je naučila kuhati piščanca v sojini omaki, Navi in Tobiasu da sem videl kakšna je zdrava zveza, Joanni da je šla z mano na tak dopust kot je treba, Marcelini da sem jo poslal v k***c ko je blo to treba, zdravnikom ki so me pozdravili, Karmen da me je naučila kuhat, Sašotu, Mateju, Blažu…in predvsem tistim ki so se vpletal v določene zadeve, da se je določena zadeva sesula v prah in da me je pripeljalo do tega da sem postal zdrav. Hvala.
-* sem skenslal vse internetno udejstvovanje, FB, instagrame…in je res zakon. Je pa res, da sem si želel tole napisati, ker čutim da sem si dolžan. Za mano so težki časi, in potreboval sem nekaj da se spomnim kako daleč sem prišel.
-* želim vsem mnogo sreče, pridem ko bom imel spet kaj za povedati. Imejte se radi.
) družbo v sobi.
. Apak smo totalno predolgo povlekli vse skupaj in sem trenutno malo zadaj s pisanjem poročila. Še pol urce, pol grem pa dol na gurmansko rd večerjo 
zafarbani in zacudeni sva stopili ven, ter zaceli iskati kakrsnekoli informacije o tem, kje bi lahko bili ostali... Po tem, ko sva prehodili celotno fakulteto, ustavili vse varnostnike in cistilke in za rokav pocukali vse mimoidoce studente, sva dobili hint, da so imeli ravno takrat koncert v neki cerkvi in da jih bova najbrz lahko se ujeli. Ok, po dezju sva pohiteli do cerkve, kjer so se ravno pripravljali na maso.. Pa sva rekli, da pac 'potrpiva' in se usedeva, da jih kar takoj vidiva nastopati (sicer nama ni bilo jasno, kaj bi tak zbor delal pri masi v cerkvi, ampak ok).. Masa je zacela, folka je bilo ogromno, pridiga je bila dolga... njih pa nikjer 
Skoraj na koncu mase pa dobim sms, da je koncert koncal ze pol ure pred tem in da so se sli druzit na drugi konec centra.. Jaaao.. No, ob prvi priliki sva se neocitno izmuznili ven in spet po dezju prehodili pot do tocke X, tam pa so vhod slucajno blokirali novinarji, kamermani in nekaksni pomembnezi. Pojma nimam, kaj je bilo tisto.. Buuuut we gave up 
. 
