Pri nama je situacija taka, da moj mož govori bengalsko, ki je tudi jezik okolice, med sabo govoriva v angleščini (ki je obema drugi jezik, torej daleč od pravilne, imava v bistvu nek svoj jezik, lol), jaz pa pač govorim slovensko. Imava par znancev, ki so v podobni situaciji in imajo različne pristope in rezultate. En par recimo z otrokoma govori izključno v angleščini in oba otroka le-to govorita tekoče; le mlajši nekaj malega govori še bengalsko, ker je rojen tukaj, starejši le razume, ker itak tudi hodi v angleško govorečo šolo. Drugi par se je pa ravnal po nasvetu logopedinje in tudi ko sem sama malo brala članke po internetu se ta pristop najbolj priporoča: torej vsak starš z otrokom govori izključno v svojem jeziku. Njuna hči baje tekoče govori (pač, za štiriletnico) francosko, bengalsko in angleško. Morata pa strša paziti, da se jeziki uporabljajo dosledno in enakovredno, torej recimo v mojem primeru bi se morala precej bolj potruditi, da vključiva slovenščino, saj jo vskodnevno govorim le jaz. V tm primeru se pač potrudiš, da se otroku čim več bere v tem jeziku, predvaja risanke, vključi stare starše, ki govorijo ta jezik itd.
Včasih otroci malo pozneje spregovorijo, ampak strokovnjaki pravijo, da na dolgi rok večjezičnost zelo pozitivno vpliva na razvoj otroka.
Ampak jaz si vseeno ne predstavljam, kako bi/bo to zgledalo

Ok, ko sem jaz z otrokom, se pogovarjava v slovenščini, kaj pa ko smo vsi skupaj? Vprašam otroka, kaj bi za kosilo, reče "Zelenjavno juho," (ja vem, sem optimist

) in ker daddy ne razume slovensko, še njemu vse prevedem?

Pač malo kompliciram, no...