Dadyka15 napisal/-a:ja takle mamo..starci nm nabijajo use mogoče sam d neb nkol seksale pa mele fantov..
... Misliš?
fant, jaz in moji starši ...
iluzija napisal/-a:Dadyka15 napisal/-a:ja takle mamo..starci nm nabijajo use mogoče sam d neb nkol seksale pa mele fantov..
... Misliš?
Js se deloma kr strinjam, ampak seveda niso vsi starši taki.
Od sošolke mami je sošolki nabasala vse živo, od tega da je alergična na tabletke in na kondome in skratka kao da je alergična na vso kontracepcijo. 
Ker je pa sošolka tut mal ... ji je pa valda vse verjela, pol pa čist znorela ko jo je končno srečala pamet.*hox* napisal/-a:iluzija napisal/-a:Dadyka15 napisal/-a:ja takle mamo..starci nm nabijajo use mogoče sam d neb nkol seksale pa mele fantov..
... Misliš?
Js se deloma kr strinjam, ampak seveda niso vsi starši taki.
Pa okej... To je en ekstrem, ki pač ni zdrav. Ampak če govorimo o primeru te teme pa ne vemo točno, če njeni starši mislijo, da punca ne bo nikoli seksala pač pa so samo mnenja, da je premlada (kar ne opravičuje tega, da ji otežujejo stike s fantom). Pravzaprav... Verjetno je malo staršev, ki imajo tako omejeno pamet, da bi mislili, da njihov otrok ne bo nikoli seksal. Vprašanje je le, kakšno je njihovo dojemanje pri kateri starosti je primerno, da otrok postane spolno aktiven. Nekateri njihovi odzivi na koncu izpadejo izredno nezrelo. Je v tem primeru res tako težko udarit en starš-otrok odkrit pogovor?
Imam sicer čisto drugačen problem kot punca, ki je odprla temo, ampak vseeno mislim, da bi se dalo tukaj pisat..
Sploh ne vem kje naj začnem.. Torej.. Imam fanta, s katerim sva skupaj že od 15. leta. Po skoraj enem letu sem ga pripeljala domov, ga predstavila staršem, ki so fanta res vzljubili, vsepovsod smo ga jemali poleg, na vsak rojstni dan, če smo kdaj šli na morje, bil je že kot član družine.
Ampak, problem je nastal letos, ko sem se odločila, da začnem svoje življenje (čeprav sem še vedno v njihovi hiši, tudi oni me 'vzdržujejo'), ker se mi zdi, da sem že dovolj stara. Prva stvar, ki sem jo staršem povedala je bila to, da z njimi ne mislim več nikamor hodit (predvsem ne na kakšne dopuste, ker me je že od vedno bilo zelo strah letala). Ko so to slišali, so začeli kriviti mojega fanta, ki pa v resnici nič ni kriv. Njihov odnos do njega se je zelo spremenil. Ta teden je prišel k meni in ga nihče sploh ni prišel pozdravit (razen mama, ki je prišla in rekla, da sta oba zelo utrujena in da ju zato ne bo kaj dosti na spregled, kar seveda ni bilo res).
Po fantovem odhodu mi je oče začel govorit še, da lahko pozabim na vse lepe trenutke in na vse tiste čase, ko so se s fantom razumeli, da ga sovraži in da ne želi, da kdaj pride več v našo hišo, če pa že pride, mu morem prej povedat, da ve, da ga ne bo na spregled. Mene to zelo boli, saj se je vse skupaj zgodilo zaradi bedarije, ker nočejo razumeti, da že zdavnaj nisem več majhna punčka.
Fantu do zdaj še nisem nič povedala, kaj vse je oče govoril, ker me je pošteno povedano strah. Vem, kako bi se jaz počutila, če bi mi on povedal kaj takega za njegove starše, sploh če ne bi bila (prav tako kot tudi on ni) nič kriva. Kakšno je vaše mnenje? Mu iskreno povedati, kaj si mislijo in mu reči da boljše, da več ne hodi k meni ali biti tiho in vedno znova prenašati to, da ga noben niti ne pozdravi in ga samo obrekujejo in zaničujejo, on pa o tem nič ne ve?
Mogoče je malo čudno napisano, mogoče se niti ne zdi tako hudo kot v resnici je, ampak težko je tako živet. Skoraj prepričana sem, da bo Moj tisti, s katerim bom preživela življenje, vsi najini načrti so že pri najinem skupnem življenju (a nažalost tega še ne morema realizirat), vedno me je pri vsem podpiral, me tolažil, zato nočem, da se z mojimi starši kregajo, ker po eni strani vem, da bom tudi njih še kdaj potrebovala..
Sploh ne vem kje naj začnem.. Torej.. Imam fanta, s katerim sva skupaj že od 15. leta. Po skoraj enem letu sem ga pripeljala domov, ga predstavila staršem, ki so fanta res vzljubili, vsepovsod smo ga jemali poleg, na vsak rojstni dan, če smo kdaj šli na morje, bil je že kot član družine.
Ampak, problem je nastal letos, ko sem se odločila, da začnem svoje življenje (čeprav sem še vedno v njihovi hiši, tudi oni me 'vzdržujejo'), ker se mi zdi, da sem že dovolj stara. Prva stvar, ki sem jo staršem povedala je bila to, da z njimi ne mislim več nikamor hodit (predvsem ne na kakšne dopuste, ker me je že od vedno bilo zelo strah letala). Ko so to slišali, so začeli kriviti mojega fanta, ki pa v resnici nič ni kriv. Njihov odnos do njega se je zelo spremenil. Ta teden je prišel k meni in ga nihče sploh ni prišel pozdravit (razen mama, ki je prišla in rekla, da sta oba zelo utrujena in da ju zato ne bo kaj dosti na spregled, kar seveda ni bilo res).
Po fantovem odhodu mi je oče začel govorit še, da lahko pozabim na vse lepe trenutke in na vse tiste čase, ko so se s fantom razumeli, da ga sovraži in da ne želi, da kdaj pride več v našo hišo, če pa že pride, mu morem prej povedat, da ve, da ga ne bo na spregled. Mene to zelo boli, saj se je vse skupaj zgodilo zaradi bedarije, ker nočejo razumeti, da že zdavnaj nisem več majhna punčka.
Fantu do zdaj še nisem nič povedala, kaj vse je oče govoril, ker me je pošteno povedano strah. Vem, kako bi se jaz počutila, če bi mi on povedal kaj takega za njegove starše, sploh če ne bi bila (prav tako kot tudi on ni) nič kriva. Kakšno je vaše mnenje? Mu iskreno povedati, kaj si mislijo in mu reči da boljše, da več ne hodi k meni ali biti tiho in vedno znova prenašati to, da ga noben niti ne pozdravi in ga samo obrekujejo in zaničujejo, on pa o tem nič ne ve?
Mogoče je malo čudno napisano, mogoče se niti ne zdi tako hudo kot v resnici je, ampak težko je tako živet. Skoraj prepričana sem, da bo Moj tisti, s katerim bom preživela življenje, vsi najini načrti so že pri najinem skupnem življenju (a nažalost tega še ne morema realizirat), vedno me je pri vsem podpiral, me tolažil, zato nočem, da se z mojimi starši kregajo, ker po eni strani vem, da bom tudi njih še kdaj potrebovala..
We can judge the heart of a man by his treatment of animals." Immanual Kant
Tamarra*, tvoji starši pač zdej to tvoje ''odraščanje'' povezujejo s fantom in krivijo njega, tebe ne bojo, ker si njihova hči. mogoče si šla preveč na nož, s tem ko postavljaš neka pravila ''novega odraslega življenja''. jaz bi na tvojem mestu šla bolj počasi, recimo da zavrneš par izletov, morda na kakšnega vseeno greš, počasi navajaš starše na to, da imaš svoj lajf in počneš svoje stvari, ki niso več tolko povezane z vašim dosedanjim družinskim življenjem. naj bo bolj spontano vse skupaj, namesto da postavljaš neka nova pravila, ker če se boš tko na hitro obrnila za 180stopinj bo vsem čudno. mislim, najbrž nisi do tega trenutka trpela in šla povsod starši tko kot pri 3h letih? ali pač..
Ja, do tega trenutka sem dobesedno trpela, ker sem MORALA hoditi z njimi, nisem imela izbire. Ampak moje obnašanje je verjetno preseglo vse njihove meje, sploh na zadnjem dopustu, ker enostavno nisem več zdržala živeti pod njihovim vplivom. In zato so mi takrat dali možnost, da se odločim, če hočem hoditi z njimi ali ne. Moj odgovor je takoj bil ne. Čez čas pa so se spet začela prepričevanja in na koncu tudi 'grožnje', da bo njihovo obnašanje do fanta drugačno. Ampak prvič v življenju se nisem hotla pustiti in to je pripeljalo do tega..
Ni mi pa jasno, zakaj krivijo njega - če ga ne bi bilo, bi verjetno še zdaj sedela v SŠ, ker brez njegove pomoči ne bi nikoli naredila nobene šole, kaj šele, da bi še kaj drugega naredila za sebe..
Ni mi pa jasno, zakaj krivijo njega - če ga ne bi bilo, bi verjetno še zdaj sedela v SŠ, ker brez njegove pomoči ne bi nikoli naredila nobene šole, kaj šele, da bi še kaj drugega naredila za sebe..
We can judge the heart of a man by his treatment of animals." Immanual Kant
silit otroka v neke dopuste na katere ne zeli, in mu potem ZAMERIT, da ne zeli?! ojej.... 
Popravljam svoj odgovor, sem šele potem opazila tvoj novi post: a da te kar silijo? Joj, pa kaj jim je? Glede na to, da si verjetno že polnoletna, te nimata kaj silit na dopust z njima.
Lepo jim povej, da ti ni do tega da skupaj hodite na dopust, saj za kakšen vikend mogoče že prideš zraven. Ampak, da to ne pomeni, da nočeš biti z njima ampak želiš drugače izkoristit svoj dopust, počitnice.
Lepo jim povej, da ti ni do tega da skupaj hodite na dopust, saj za kakšen vikend mogoče že prideš zraven. Ampak, da to ne pomeni, da nočeš biti z njima ampak želiš drugače izkoristit svoj dopust, počitnice.
Zadnjič spremenil LanaMaxim, dne 30. Mar. 2009 17:51, skupaj popravljeno 1 krat.
Tamarra* kok si pa ti stara? k jez bom tko rekla jez mam zlo neliberalne starše in sm mogla do 18 leta z njimi posod hodt pa tut to da mam tipa niso mel nc proti sam pac domou ga nism smela prpelat!!! uglavnm kr neki.... ampak useen sm pa najdla lukne da sva mela skoraj celotm cas od 15-18 leta fanta, un tudi seksat sm zacela pr 15.
itak da je blo mtko kap k je to zvedla pr mojih 16 sam pol je blo pa cool.
itak je pa ful tezko da kr naenkrat ne sprejmejo fanta sam zato ker noces vec znjimi, to mi deluje kokr varovalo da res nebos odsla enkrat, kot da so sam zato se fanta posod vlacl da se ti nebi uprla. cudno res.
drgac pa tko mislm ce nisi stara 18 let ali vec se jim opravici da bo use po starm, drgac jim pa dopovej da si pounoletna in da nej te ze enkrat pustijo prmer sploh kr se tice dopustou.
itak da je blo mtko kap k je to zvedla pr mojih 16 sam pol je blo pa cool.
itak je pa ful tezko da kr naenkrat ne sprejmejo fanta sam zato ker noces vec znjimi, to mi deluje kokr varovalo da res nebos odsla enkrat, kot da so sam zato se fanta posod vlacl da se ti nebi uprla. cudno res.
drgac pa tko mislm ce nisi stara 18 let ali vec se jim opravici da bo use po starm, drgac jim pa dopovej da si pounoletna in da nej te ze enkrat pustijo prmer sploh kr se tice dopustou.
LanaMaxim napisal/-a:Mislim, da si kar naenkrat starše preveč odsekala in zdaj oni mislijo, da je fant kriv za to in da te on šunta. Na tvojem mestu bi se pogovorila s starši in povedala, da želiš biti malo bolj samostojna (vendar, ker živiš pri njih in te vzdržujejo, ne moreš biti 100% samostojna), ne pa da jim zdaj ti postavljaš pravila in jim odsekano rečeš, da ne boš nikamor več z njimi hodila. Na kakšen obisk, kosilo pa ja še lahko greš z njima, potovanja so pa druga reč. Ne vem kako ste to imeli prej, verjetno nisi skoz hodila z njima.
Dvomim, glede na to, da sem nekaj let po tem, ko sva s fantom prišla skupaj še vedno z njima hodila. Če bi fant 'šuntal', bi me potem že verjetno prej začel, ne po tolikem času..
Sicer pa, obisk, kosilo in to ni noben problem, grem skoraj vedno z njima, gre se samo za potovanja..
We can judge the heart of a man by his treatment of animals." Immanual Kant
nikaragua napisal/-a:Tamarra* kok si pa ti stara? k jez bom tko rekla jez mam zlo neliberalne starše in sm mogla do 18 leta z njimi posod hodt pa tut to da mam tipa niso mel nc proti sam pac domou ga nism smela prpelat!!! uglavnm kr neki.... ampak useen sm pa najdla lukne da sva mela skoraj celotm cas od 15-18 leta fanta, un tudi seksat sm zacela pr 15.
itak da je blo mtko kap k je to zvedla pr mojih 16 sam pol je blo pa cool.
itak je pa ful tezko da kr naenkrat ne sprejmejo fanta sam zato ker noces vec znjimi, to mi deluje kokr varovalo da res nebos odsla enkrat, kot da so sam zato se fanta posod vlacl da se ti nebi uprla. cudno res.
drgac pa tko mislm ce nisi stara 18 let ali vec se jim opravici da bo use po starm, drgac jim pa dopovej da si pounoletna in da nej te ze enkrat pustijo prmer sploh kr se tice dopustou.
Na forumu sem že takoj odločila, da o svoji starosti in drugih fejst podrobnih stvareh, po katerih bi me lahko slučajno kdo prepoznal ne bom govorila, lahko pa povem, da se že zdavnaj čez 18
So pa moji starši (predvsem oče) take narave, da se ne moreš pogovoriti. Kolikokrat sem jim hotela na lep način povedat, se zmenit, ampak vedno je sledilo samo napadanje, dretje, kreganje, žaljivke,..
Pa meni je point, da mi povete, kaj bi ve na mojem mestu naredile - povedati fantu ali ne - ker na področju staršev, mislim, da več nima nič smisla.
Zadnjič spremenil Tamarra*, dne 30. Mar. 2009 17:57, skupaj popravljeno 1 krat.
We can judge the heart of a man by his treatment of animals." Immanual Kant
Aha, no to pa jaz tudi potem prejšnji komentar nazaj vzamem. Iz prvega tvojega posta je bilo za razbrat, kakor da so ti omogočili videt pol sveta, ti jih pa zdaj kenslaš, ker hočeš bit odrasla.
Če pa že tako niste v najboljših odnosih, potem pa tudi to, da se do fanta grdo obnašajo, v bistvu ni tako zelo velik problem. In če si ti krepko čez 18, verjetno tudi ne boš v nedogled doma (sicer pa itak pišeš, da se osamosvajaš), torej se bosta lahko malo distancirala od staršev, oni se bodo pa tudi ohladili.
Če pa že tako niste v najboljših odnosih, potem pa tudi to, da se do fanta grdo obnašajo, v bistvu ni tako zelo velik problem. In če si ti krepko čez 18, verjetno tudi ne boš v nedogled doma (sicer pa itak pišeš, da se osamosvajaš), torej se bosta lahko malo distancirala od staršev, oni se bodo pa tudi ohladili.
