- da vem kako se počuti Browneyes

ker sem tudi sama v tem trenutnu na dnu
- da se počutim izgubljeno, pozabljeno...
- da sem brez energije, da se je vse "zarotilo" proti meni oz ne gre nič po načrtih
- da bi rada spet nekoga h katermu bi se lahko stisnila pa nebi rabla nič rečt in bi me stisno nazaj...
- da bi rada službo, ker me to iskanje in vsi negativni odgovori še bolj teptajo v tla...
- da nobenmu ne privoščim takega obdobja, čeprav bom mogoče (upam?!) prišla malce močnejša iz vsega tega, ampak trenutno konca ni na vidiku
- da bi lahko cele dneve prespala...
- da je mogoče čas da grem do kakega psihologa? pa ne zato da bi mi dal zdravila in vse to, ampak da to nekomu objektivnemu povem, kolegica sicer ve skor vse, sam mi jo je že smotano obremenjevat s tem...
- da upam da posije sonček, nekoč...
Izziv je v tem da ostaneš to kar si,v svetu ki te poskuša narediti takšnega kot so vsi drugi!