Priznam da...#18

[sirova štručka]

-da so mi na razgovoru dali misliti, da sem res prava za delo in da sem že izbrana

navadi se. tak bo skoraj vedno.

enkraten nasvet. Boljše se adaptirat na drek, da ti prične manj smrdet, kot pa it stran od njega.
Inaa**, nič se ne navadi, ne sprijazni in ne pričakuj tega, ker boš to potem tudi dobila.

[trust]

*sem neki dobre volje

[Rollin #3]

> da sedim tle in ne delam nic
> da sem se danes zdilala z eno bakico za 20eurou za celoletni parkir plac na awesome lokaciji. potem mi je pa bilo malo bad, pa sem ji eno rozo kupla za zraven. mam se zdaj malo slabo vest. mogoce bi ji se kaj kupla...
> da sploh nimam obcutka da je cetrtek. bi rekla da je kaksen drugi dan v tednu.

[*Abby**]

*Priznam, da mi je fascinantno to jamranje nad tem, da ni dela, da se ljudi na razgovorih stalno zavrača, da ni mogoče nikjer pridobit izkušenj ... do tega, da so bejbe z diplomami srečne(!), ker lahko delajo v trgovini z oblačili ... Sem iz gospodarsko gledano povsem neperspektivne smeri, pa delam na svojem področju študija že od konca 1. letnika dodiplomskega študija. Moji sošolci so začeli RAZMIŠLJAT, da bi kaj počeli štiri leta kasneje! Nikoli se mi ni zgodilo, da bi ne imela kaj za delat in dejansko ne verjamem, da se mi bo, ker se moja ''kariera'' v tem smislu stalno vzpenja. Kolegica, ki je na naravoslovnem faksu ima povsem enake izkušnje ... je pa res, da nisem nikoli hodila ven vsak teden večkrat, pila, kadila in hodila na faks rožice risat v zvezke ... če začneš pravi čas vlagat, je situacija 100% drugačna. Pridobiš tudi zveze in poznanstva pri čemer me pograbi totalna jeza, če pomislim, da se prav to hitro začne očitat ... nič ni narobe, če si sam, s svojim delom ustvariš poslovne kontakte ... v bistvu je to nujno. Sedet doma, malo delat v tem in onem baru in hodit ven, potem pa težit, da te nihče ne vzame v službo, ki ti bi strokovno in po interesih odgovarjala mi je pa res zgrešeno!

[floribunda]

pač niso vsi little miss perfect, kot ti.

- sem horny as fuck, dečko pa čisto nerazpoložen. beda.

[Inaa**]

-da nikol nisem delala v baru, nikol nisem hodila žurat več kot 1x na mesec, sem delala zraven faksa na mojem področju - pa ne boš verjela abby, še vseeno trenutno ne dobim službe. in pa sori ker sem priznala da mi gre pač na živce če gre razgovor slabo, zato pa so te teme.
-da mi gre res tako na živce če se nekdo vtika v druge ljudi, kot da smo usi po vrsti neumni in nesposobni. pejte nekam

[katy.]

- da mi gre abby s tem svojim ne smeš met življenja, da lahko uspeš na kariernem področju res na živce. mislim haha res, če bi kdaj hodla ven in spoznavala nove ljudi, bi morda ugotovila, da imajo kelnarce, ki so delale v tem ali onem baru tisoč več poznanstev kot pa ti.. sicer pa tudi jaz že od prvega letnika delam na svojem področju, sem tudi z družboslovne smeri in mi je ravno to hodenje ven prineslo službo o kateri študentje samo sanjajo...
nikoli ne bi zamenjala svojih let, ko se lahko zabavam, pijem, kadim, spoznavam nove ljudi za piflanje za desetke, ker vem, da dobra karizma, izkušnje z ljudmi, iznajdljivost in komunikativnost v družboslovju skoraj vedno dobijo službo prej kot svetleče povprečje

[dot]

^^ Samo da dobiš službo, tudi ni vse, potem jo moraš znat tudi obdržat tj. uspešno delat in uporabljat svoje znanje, pridobljeno s študijem (za katerega je dobro, da ga je čim več, ne da študij zmerjaš s 'piflanjem'). Sicer odvisno od področja, ampak recimo pri zdravnikih si želim čim boljšo usposobljenost in obvladanje svojega področja tudi v teoriji, ne le poznanstev in tistega uradnega potrdila o izobrazbi



- mi je danes kar vroče o.O
- sem slabe volje, ker sem morala skenslat neke načrte, ampak žal ni šlo drugače

[katy.]

- sem se opredelila na družboslovje ravno zato, ker ga študiram... pa tud nisem mislila,da ravo z nekimi 6kami nardiš faks, ampak se mi zdi pomembneje pri moji smeri, da narediš kaj koristnega na prostovoljskem področju al pa da greš na kako tako prireditev kot pa da se napiflaš skripto od prve do zadnje črke.

[somebody]

... da je bil dan sicer čisto super in sem uspela naredit ter se zmenit ful stvari, ampak imam ful grenak priokus zaradi ene stvari.
... ^^ tega res nisem pričakovala. sicer ne uniči stvari, ampak jo precej pokvari. ne vem... malo sem skeptična glede vsega.

[*Abby**]

*Priznam, da se mi to, da nekdo vlaga v svojo kariero in pridno študira ne zdi nekaj, zaradi česar se tako osebo označi z ''miss perfect'', bi rekla, da je to preprosto odgovorno vedenje študenta.
*Priznam, da se mi zdi mnenje, ki ga očitno deli tudi katy., da je učenje enako piflariji, spoznavanje ljudi v baru pa enako spoznavanju ljudi na različnih delovnih mestih, precej nezrelo in bedasto. Pa da ne bi o tem, da ima nekdo, ki ima same desetke na faksu, ravno tako lahko odlične komunikacijske sposobnosti ... in da ne govorim o tem, da tisti ljudje, ki zame na mojem področju zame kaj štejejo, ne hodijo v bare, se napijat in kadit ...
*Priznam, da mislim, da se z veliko dela in veliko vloženega truda da kljub vsemu veliko doseči - če si sposoben in samozavesten, to je najbrž res. Če si pripravljen delat zastonj leta in leta/v nedoločen čas/se ne postaviš zase je gotovo mnogo težje.

[Exit]

aleluja, da hodim vn, pa se ga lahk usujem ko krava, pa d spoznavam folk pa uživam. kdaj, če ne zdej. PA TO NE POMENI, da ne vlagam v svojo izobrazbo, izboljšujem pogoje za zaposlitev - delam v prostovljnem društvu (pravzaprav v dveh), delam preko študenta, ful berem. in ga usejen ornk žuram za vse more bit cajt, nikol ni preveč dobr forsirat en ekstrem... in se mi zdi karkšno koli obsojanje taaak bedno. ja oredo ratal ti je, fajn se mej -.-'

* na trenutke sovražim svojo mamo. sovražim jo zaradi finančnih težav, ki jih mam neposredno zaradi nje. spufana je čist, oz ful dela pa vse, da bi ja čim več kredita odplačala itd. sam joooj deeej ženskaaaa, sj vem da je grozn, sam zaka morn bit sama za vse??? sj ne rečem, sem stara 22 let, morn počas oz. popolnoma sprejet odgovornost zase, ampak se mi zdi tak grozn d nimam nekega fin. back -upa. da lahk pokličem mamo, pa ji rečem - ej zmankal mi je denarja, ker sem mela zdej velik stroškov, mi lahk prosim DAŠ 20e. študenta si sama plačujem, mobitel, cote, hrano, plombe pr zobozdravniku - skratka vse. sem ponosna na to, da sem skoraj finančno neodvisna, sam včasih bi blo fajn, da mi kdo kej pomaga. ful me to boli, in se mi zdi glupo, da včas zarad problemov z denarjem ne morn spat al pa si morn zmišlevat zaka ne morn kavo, ko ubistvu nimam denarja. eh sam un občutek "varnosti" bi rada mela - kr če ostanem brez denarja, sem res brez denarja in po en teden jem sam sendviče, k so hvala bogu 0e zrad št. bonov.
* ta september je res jeb** - vpisnina, bla bla bla. bo pa oktober bolši. hvala bogu sem začela spet delat. si bo treba dat kj na stran za hude čase
* zjutraj delala lepo 6 urc, potem preživela fantastičen popoldan s cimri
* zaka mi ne grejo kile dol?? ful pazim na prehrano, telovadim. pa nič. fakof

[Wilma]

*Priznam, da mi je fascinantno to jamranje nad tem, da ni dela, da se ljudi na razgovorih stalno zavrača, da ni mogoče nikjer pridobit izkušenj ... do tega, da so bejbe z diplomami srečne(!), ker lahko delajo v trgovini z oblačili ... Sem iz gospodarsko gledano povsem neperspektivne smeri, pa delam na svojem področju študija že od konca 1. letnika dodiplomskega študija. Moji sošolci so začeli RAZMIŠLJAT, da bi kaj počeli štiri leta kasneje! Nikoli se mi ni zgodilo, da bi ne imela kaj za delat in dejansko ne verjamem, da se mi bo, ker se moja ''kariera'' v tem smislu stalno vzpenja. Kolegica, ki je na naravoslovnem faksu ima povsem enake izkušnje ... je pa res, da nisem nikoli hodila ven vsak teden večkrat, pila, kadila in hodila na faks rožice risat v zvezke ... če začneš pravi čas vlagat, je situacija 100% drugačna. Pridobiš tudi zveze in poznanstva pri čemer me pograbi totalna jeza, če pomislim, da se prav to hitro začne očitat ... nič ni narobe, če si sam, s svojim delom ustvariš poslovne kontakte ... v bistvu je to nujno. Sedet doma, malo delat v tem in onem baru in hodit ven, potem pa težit, da te nihče ne vzame v službo, ki ti bi strokovno in po interesih odgovarjala mi je pa res zgrešeno!

Tipično modrovanje nekoga, ki v teh cajtih (štiri leta prej in štiri leta pozneje, nima veze) sploh ima službo. Jaz trenutno nisem brezposelna, pa se še kako zavedam kakšni časi so, ko še preko vez ne moreš več dobiti službo, razen če je res en tak superioren splet okoliščin, da vzamejo ravno tebe, a jim mora tisti trenutek že kar voda tečt v grlo, sicer se lahko kar praskaš po riti in dalje pišeš prošnje/kličeš/osebno težiš naokoli.
Službe se je v tej naši državi treba držati kot pijanec plota, ker če jo zgubiš/pustiš, si komot lahko naslednjega pol leta, leto ali celo dlje brez. Ni tako simpl kot si ti domišljaš in povzdiguješ samo sebe, druge pa označuješ toliko da ne za lene in neiznajdljive riti. Itak da se najdejo taki, ampak izmed vseh brezposelnih se tak najde le tu in tam, veliko jih je pa še kako aktivnih pri iskanju dela.
Cajti so neperspektivni v tej naši mini državici, tako da "jamranje nad službo, ko pa je tooooliko priložnosti" my ass, okay?

[saarijarvi]

- ^^ Da sm ze odkar pomnim v isti situaciji pa mi na kraj pameti ne pade, da bi nekam napisala, da sovrazim lastne starse samo zaradi financnih tezav. sicer tu ne poznam ozadja ampak sama si napisala, da mami veliko dela in se trudi.. ze to je ogromno. Koliko starsev komplet dvigne roke od vsega in spi*di/zapade v ____ (to in tisto rec), itd. itd.. skratka, vedno je lahko slabse. Sicer dvomim, da bo zaleglo, ampak: bodi hvalezna za malenkosti v zivljenju, pa pomisli na tiste crnobele motivational slikce, ki pravijo, da bo na miljone folka po svetu celo zivljenje samo sanjarlo o takem zivljenju, kot ga imamo mi.
- Da se mi nekako sama od sebe pocasi uresnicuje ena velika zelja. Positive thinking, b*tch!
- Da komikomikomi cakam oktober
- Da molim za oddobritev stipendije

[emanuela]

- sem horny as fuck, dečko pa čisto nerazpoložen. beda.

+1. Minus dečko, haha

Priznam, da:
-sem razposlala letos še in še prošenj, v svojem fohu ne morem prostovoljno delati, ker bi bilo z mano več "dela" kot koristi in preveliko tveganje za njih, tako da nas je več takšnih, ki visimo nekje vmes.Izkušenj pa ne morem dobiti brez službe, ure prakse ne štejejo kot izkušnje in najdlje kar sem prišla zaposlitvi v zadnje letu je patronaža za 3€/h. Toliko o tem.
-ne razumem teh najstnikov in njihovega groznega odnosa do "ta nove". Uboga punca je prišla na drug konec sveta, ne ve jezika, v šoli nima pojma kaj govorijo, te smrklje jo pa ogovarjajo, ker je pač temna, se lepo obleče in ker fantje gledajo za njo. Ker to, da jo neka koza na avtobusu spotakne in se ji vse smejijo pač ni ok, ni niti malo sprejemljivo. Pa dobro,se je tudi meni na zač. zdela malo afnasta, ampak je čist ql punca, pa še špansko se učim zraven nje, ona pa slo In nama je s sestro kar zabavno, da lahko gremo okrog, da se uči(mo) novih besed in spoznava okolico.
-grem naslednji mesec koončno prvič na Prljavo kazalište, na katerem sem baje bila že lani, samo dejansko grem letos prvič no, najprej nihče ni hotel z mano, zdaj pa gre kolega. Kar je ql. To je eno izmed prijateljstev, ko se lahko nekaj časa ne slišiš, ampak je ko se čisto isto kot prej ,
^^da me ravno zanj sprašujejo, če je to novi zet. Ja, točno on in ene 8 let sem potrebovala, da sem se zatreskala.
-je še eno branje za nami...in kostanji ranih sort so že, da o gobah niti ne začnem...rada imam jesen in vse, kar pride z njo