j*** vam pas mater
kaks trosijo nekateri ljudje tukaj
ne vem kje naj bi sploh zacela...
kar takoj povem - nisem slovenka. niti priblizno. moja mami je hrvatica, oce srb. kaksna tragedija. jaz sem rojena v Sloveniji, celo zivljenje zivim v Ljubljani, ki jo imam za svoje mesto. Ker so tukaj ljudje, ki jih imam rada, ker so tukaj vsi moji spomini,.. skratka vse.
Kot bi bila prekleta, imam v priimku poleg ć-ja tudi dž. kako sploh lahko zivim s tem? Raje ne bom razlagala kaksne probleme sem imela zaradi tega celo osnovno solo. In ne samo s sovrstniki. Z ucitelji, celo s hisnikom. In s starsi mojih sosolcev. Na zacetku me je to tako bolelo, potem pa sem postajala iz leta v leto bolj ponosna na svoje korenine.
Moji starsi govorijo slovensko perfektno, oba imata visoko izobrazbo. Delata z ljudmi, nasi druzinski prijatelji so vecinoma juznjaki ( vecinoma intelektualci iz bosne in srbije), ki tukaj opravljajo sluzbe v kulturnih ustanovah, casopisih. In glej ga zlomka, vsi govorijo slovensko. Vendar, ko se srecajo, kjerkoli ze je to, uporabljajo svoj jezik. Ne mi zdj prbijat, da ce bi vi srecali svojo najboljso prijateljico iz otrostva, slovenko, na studijski izmenjavi v Parizu, z njo govorili francosko. Ali bi lapale v anglescini? Jaz nikakor ne. Tudi eden ocetov prijatelj iz mladih dni, ki v MBju zivi 20 let se je zmogel nauciti jezika ( ceprav je navaden zidar). In kako so obvladali slovenscino pristni slovencki, sosolci, ki so mi v prvih razredih pojedli vse zivce??? hahaha... toliko, da je bila cefurka najboljsa na tekmovanju za cankarjevo priznanje na soli. Doma imam tistega zlatega. Me ima, da bi vam, ki tako govorite poslala fotokopije. S tem mojim priimkom.
Iz tega druzbenega dna sem s pomocjo te sanjske Slovenije, pravega eldorada, prilezla celo do faksa. Celo zivim sama. Ceprav so moji starsi tu, v Ljubljani. Kako? Saj bi vendar morala cistiti wc v sluzbi tvoje slovenske mamice!Ali pa kako, da mi je kdo sploh oddal stanovanje? S tem priimkom? In to v centru Ljubljane? Grešnik! Seveda kmalu se bo doselila v Slovenijo nasa cela širša familija. Deda Milan, baba Vukosava, bata Gile...ki bo tu gradil avtocesto. Ceprav dela doktorat iz umetnostne zgodovine. Bog ne daj, da pride tetka Lidija. Nevrokirurginja. Kaj nam bo cefurka kradla sluzbe ( ceprav nam zdravnikov primankuje).
Kaksni miti o juznjakih z druzbenega dna so to? Niste resni. Koliko izmed vas se je kdaj sprehajalo po Beogradu, Sarajevu, Skopju, Ohridu...jao bože... pred temi mesti se lahko MOJA Ljubljana samo skrije. Tako zelo jo imam rada, ampak tako me je sram ljudi, ki tukaj kvasijo...kar pac kvasijo.
In glej ga zlomka. Sem tudi varuska. Ker znam francosko cuvam skoraj vse francoske otroke v Ljubljani. In kaj mislite, da njihovi starsi govorijo slovensko? NE!!! Ceprav vsi zivijo tu kar nekaj let. Tudi 8. Nic. Komaj dober dan spravijo skupaj. In jih kdo obsoja? NE! Vsi jih obcudujejo. Zakaj se torej moji sodrzavljani sramujejo MENE???
life is perfect, life is the best. full of magic, beauty, opportunities...and television...and surprises, lots of surprises...