Celo noč ga ni, ne da bi ti kaj sporočil

[merisima]

Mater ste ene smešne. A so vaša življenja res tako predvidljiva in ustaljena, da se vedno na pol ure natančno ve, kdaj boste doma, da je potem cela panika, če vas še ni?
Meni gre že to na živce, ker mi babica doma paniko dela, če malo zamudim, ker jo ful skrbi, celo življenje pa z nekom takim sigurno ne bi bila. Da bi morala za vsako kavo že vnaprej račune polagat... mi še na misel ne pride.
Prepričujte ve koga drugega, da zveza, v kateri je potrebno za vsako minuto vedet, kje partner je in kaj dela, temelji na zaupanju.

Smešne in glupe obenem.Pa če bi bla moški in mela tako babo,ki bi mi težila,pol prvim brzim več ONA ne bi bla moja.Res jih majo na povodcu kot pse,pa še pes je na daljši ketni.Za koga boga taka panika,če si ga tip malo privošči.Matr pol se pa čudijo,da se pičijo s tipi in majo razne probleme(glede na ostale teme).Groza!Saj so res kot kake stare mame.
Jaz sm vbistvu sam enkrat nekej tečnarla na svojga,ko je malo zajadrla pa mi je reku,da ne rabi še ene mame,kot je pa res.
Pa te babe pravijo,da niso tiranke.saj niso.so še hujše.Če se pa bojijo,da se jim bo tip skurbal,ko je kje,jim lahk povedam vsem po spisku,da se jim lahk skurba tud tiste pol ure med malco,kaj ni res mogoče?
da ga bom klicarla za vsako pijačo in mu non stop polagala račune kam grem-ni šans.Isto pa sprejemam pr njemu.Briga me,če gre skom na drink.če sva oba domava,poveva,da nekam že greva,če pa enga ni pa nč.
Včasih me res jezi,če ga dolgo ni,sam ne zarad drugega,ampak,ker me zna bit strah,da se mu je kaj na poti zgodlo(npr.kak petek,ko zna po šihtu zategnt).Če majo pa dvome v tipe đabe so z njimi,kajti,če je prava ljubezen,iskrenost in zaupanje pol ni straha,sam jebi ga,večina bab so pač babe.
Ko bi ble vsaj malo bolj toilerantne.In v končni fazi ponavadi vse rata spontano in nepredvidljivo.

[*Srček]

Mater ste ene smešne. A so vaša življenja res tako predvidljiva in ustaljena, da se vedno na pol ure natančno ve, kdaj boste doma, da je potem cela panika, če vas še ni?
Meni gre že to na živce, ker mi babica doma paniko dela, če malo zamudim, ker jo ful skrbi, celo življenje pa z nekom takim sigurno ne bi bila. Da bi morala za vsako kavo že vnaprej račune polagat... mi še na misel ne pride.
Prepričujte ve koga drugega, da zveza, v kateri je potrebno za vsako minuto vedet, kje partner je in kaj dela, temelji na zaupanju.

Smešne in glupe obenem.Pa če bi bla moški in mela tako babo,ki bi mi težila,pol prvim brzim več ONA ne bi bla moja.Res jih majo na povodcu kot pse,pa še pes je na daljši ketni.Za koga boga taka panika,če si ga tip malo privošči.Matr pol se pa čudijo,da se pičijo s tipi in majo razne probleme(glede na ostale teme).Groza!Saj so res kot kake stare mame.
Jaz sm vbistvu sam enkrat nekej tečnarla na svojga,ko je malo zajadrla pa mi je reku,da ne rabi še ene mame,kot je pa res.
Pa te babe pravijo,da niso tiranke.saj niso.so še hujše.Če se pa bojijo,da se jim bo tip skurbal,ko je kje,jim lahk povedam vsem po spisku,da se jim lahk skurba tud tiste pol ure med malco,kaj ni res mogoče?
da ga bom klicarla za vsako pijačo in mu non stop polagala račune kam grem-ni šans.Isto pa sprejemam pr njemu.Briga me,če gre skom na drink.če sva oba domava,poveva,da nekam že greva,če pa enga ni pa nč.
Včasih me res jezi,če ga dolgo ni,sam ne zarad drugega,ampak,ker me zna bit strah,da se mu je kaj na poti zgodlo(npr.kak petek,ko zna po šihtu zategnt).Če majo pa dvome v tipe đabe so z njimi,kajti,če je prava ljubezen,iskrenost in zaupanje pol ni straha,sam jebi ga,večina bab so pač babe.
Ko bi ble vsaj malo bolj toilerantne.In v končni fazi ponavadi vse rata spontano in nepredvidljivo.

Mislm da enkrat nism omenla kurbanja v svojih postih, ker o tem niti ne razmišlam. Gre za odnos, k ga fant pa punca imata en do druzga. O javljanju en drugmu v smislu: "Sem na tem in tem naslovu s tem in tem, govoriva pa izključno o tem" tut mislm, da nism govorila

Sama mu javim, kje in s kom sm se zadržala, ne zato, da bi me preverjal al pa da mu potrjujem svojo zvestobo, ampak spontano pride, da sporočim, kje sm...valda da zravn spada tut s kom ampk to je tko, k kolegici po telefonu rečem:"Jaaaa, na pijači sm s to pa to...".

Ker mava dejansko skupno življenje (in kar se bivanja tiče in drugače), bi mi blo čudn, da se po cele dneve neb slišala in usklajevala...še vedno pa z veseljem z njim preživim vsak prost trenutek, ker mi je dejansko najbližji na svetu, ker ga mam rada in ker mi je čas z njim poseben...zato mi je komunikacija med nama pomembna tut, k nisva en ob drugmu...

Zdi se mi, da mamo dva tabora na tem forumu - zares zalublene, pa tiste, k pač so v neki zvezi. Zato pomoje tako različna tolmačenja. Druge razlage ne vidm.

[jullia_]

Imaš prav. Prava ljubezen pomeni, da si s fantom, kadar le moreš, ko pa nisi, ga pa kličeš in sproti obveščaš o vsem, kar se ti v življenju dogaja. Da sta lepo usklajeni polovici iste celote, ki sicer hodita po svetu fizično ločeni, v resnici pa mislita le en na drugega, živita le en za drugega in verjetno tudi govorita le en o drugem. A ni to fajn.

[~NIA~]

ju..

[*Srček]

Počas bom še užaljena ratala...očitno ne govorimo istega jezika al pa dejansko jes ne znam prou ubesedit svojga stališča...ob dveh službah in dveh faksih bl težko skoz o njemu bluzim in na njemu visim ampak ok...očitno je taka razlaga mojih postov najbl sprejemljiva

[~NIA~]

[keepsake]

Zdi se mi, da mamo dva tabora na tem forumu - zares zalublene, pa tiste, k pač so v neki zvezi. Zato pomoje tako različna tolmačenja. Druge razlage ne vidm.

No ja, če biti zares zaljubljen pomeni to, da me moj dečko klicari vsake pol ure z vprašanji 'kje si, s kom si, kaj delaš', sprotno obveščanje kje je kdo, kaj kdo počne, koga je kdo srečal, obveščanje 'pikica bom pol ure dlje v službi', povzročanje panike ko ni vse po planih in po vnaprej določenem urniku, panika vsakič ko v njegovo bližino na manj kot tri metre razdalje stopi bitje ženskega spola,...
Thanks, but no thanks

Super da ste nekatere take da vam to ustreza, še bolj super da najdete partnerja z katerim se v tem ujemate...
Ravno tko pa, aleluja, obstaja en kup mal bolj spontanih dečkotov, mogoč mal bl zaupljivih, bolj samostojnih, samosvojih, ne tko hudo nalepljenih na svojo partnerico, da ma lahka tud marsikera bejba od 'tadrugega tabora' iz foruma dečkota po njeni meri.

peace

[tmis_]

Zdi se mi, da mamo dva tabora na tem forumu - zares zalublene, pa tiste, k pač so v neki zvezi. Zato pomoje tako različna tolmačenja. Druge razlage ne vidm.

To je pa zato, ker tistemu čemur ti praviš prava zaljubljenost, se v realnosti reče posesivnost in nezmožnost funkcioniranja brez tipa.

[*Srček]

Zdi se mi, da mamo dva tabora na tem forumu - zares zalublene, pa tiste, k pač so v neki zvezi. Zato pomoje tako različna tolmačenja. Druge razlage ne vidm.

To je pa zato, ker tistemu čemur ti praviš prava zaljubljenost, se v realnosti reče posesivnost in nezmožnost funkcioniranja brez tipa.

pol sm pa očitno reees čudna pa prlimana nanga pa tok posesivna, da revež še na WC ne more brez mene že ceu čas govorim o tem, da je to pr nama spontano, da vprašaš po telefonu kako si kej, kaj je novga, da se menva, kdaj sploh kdo pride dam, ker če še tega neb blo, neb mela zveze. Ker mava uibr bizi lajf je neizogibno, da tisto malo časa, kar ga ostane, v večini posvetiva en drugmu..
Kar pa niti slučajno ne pomeni, da sm zaprta z njim u flatu tist cajt in da okol sebe nimam nikogar druzga

Ful mam rada svoje frendice, ljudi okol sebe in jim posvečam tolk časa in energije, kolikor je premorem...je pa zadeva taka, da men energijo nazaj daje pa predvsem odnos z dragim, k se bereva k odprto knjigo...kako pa to usklajujem, je pa stvar trenutka in ne sistema, k bi ga mela že vnaprej določenga al pa življenja, posvečenega samo njemu al pa nama al kokrkol..

[gaby_]

Zdi se mi, da mamo dva tabora na tem forumu - zares zalublene, pa tiste, k pač so v neki zvezi. Zato pomoje tako različna tolmačenja. Druge razlage ne vidm.

To je pa zato, ker tistemu čemur ti praviš prava zaljubljenost, se v realnosti reče posesivnost in nezmožnost funkcioniranja brez tipa.

pol sm pa očitno reees čudna pa prlimana nanga pa tok posesivna, da revež še na WC ne more brez mene že ceu čas govorim o tem, da je to pr nama spontano, da vprašaš po telefonu kako si kej, kaj je novga, da se menva, kdaj sploh kdo pride dam, ker če še tega neb blo, neb mela zveze. Ker mava uibr bizi lajf je neizogibno, da tisto malo časa, kar ga ostane, v večini posvetiva en drugmu..
Kar pa niti slučajno ne pomeni, da sm zaprta z njim u flatu tist cajt in da okol sebe nimam nikogar druzga

Ful mam rada svoje frendice, ljudi okol sebe in jim posvečam tolk časa in energije, kolikor je premorem...je pa zadeva taka, da men energijo nazaj daje pa predvsem odnos z dragim, k se bereva k odprto knjigo...kako pa to usklajujem, je pa stvar trenutka in ne sistema, k bi ga mela že vnaprej določenga al pa življenja, posvečenega samo njemu al pa nama al kokrkol..

sicer te razumem, ampak se mi zdi nevredno branit sebe tu gor. ker res je, ljudje smo si različni. tisti, ki pač nimajo potrebe, da se slišijo enkrat na dan s partnerjem (ali vidijo) pač ne bodo razumeli onih, ki to delajo in obratno. tako je in v bistvu je prav tako. partnerje si pa itak izbiramo glede na podobne interese, poglede na svet. in dokler med partnerjema glede tega vse štima in se eden ne počuti zapostavljeno ali obratno preveč oblegano, se meni ne zdi nič spornega, če se klicarita vsakih pet minut ali pa enkrat na teden.
no razen če sem v družbi s kolegico, ki ji telefon zvoni vse na pet minut. to bi mi bilo verjetno čudno.

[SSarchy]

Zdi se mi, da mamo dva tabora na tem forumu - zares zalublene, pa tiste, k pač so v neki zvezi. Zato pomoje tako različna tolmačenja. Druge razlage ne vidm.

To je pa zato, ker tistemu čemur ti praviš prava zaljubljenost, se v realnosti reče posesivnost in nezmožnost funkcioniranja brez tipa.

Nič slabega ni v tem, dokler obema tako paše. Jaz priznam, da težko zdržim brez njega, ko sem frej. In pri njemu je isto. Tudi posesivna sva oba. Ampak veza poteka zelo dobro, ker sva si v tem podobna in nobenega to ne moti. Sicer pa imava oba toliko drugih lastnih opravkov, da težko rečem, da ne bi mogla funkcionirat drug brez drugega. Se pa zato toliko bolj rabiva, ko teh opravkov nimava več (službe, predavanja). Mislim, da *Srček misli podobno in gaby_ je dobro napisala o različnosti partnerskih vez..

[Maychy]

Pri meni bi bila razlika na primer med tem, da ga pokličem, povem kaj počnem in kaj se mi je zgodilo čez dan in med tem, da ga pokličem, povem, da grem v trgovino in čez pol ure spet, da povem, da moram na drug konec mesta, ker tega in tega nisem dobila, čez pol ure pa spet, da povem, da sem srečno prišla domov. Če bi imela tipa, ki bi me takole sproti obveščal bi se kaj kmalu naveličala biti njegova tajnica.

Druga skrajnost je pa, da celo noč/dan nebi poklical oz. se ga nebi dalo dobit. Pa ne zato, ker jaz nebi bila obveščena kje je in kaj počne, ampak zato, ker bi me skrbelo, da se ni kaj zgodilo.

[merisima]

Zdi se mi, da mamo dva tabora na tem forumu - zares zalublene, pa tiste, k pač so v neki zvezi. Zato pomoje tako različna tolmačenja. Druge razlage ne vidm.

No ja, če biti zares zaljubljen pomeni to, da me moj dečko klicari vsake pol ure z vprašanji 'kje si, s kom si, kaj delaš', sprotno obveščanje kje je kdo, kaj kdo počne, koga je kdo srečal, obveščanje 'pikica bom pol ure dlje v službi', povzročanje panike ko ni vse po planih in po vnaprej določenem urniku, panika vsakič ko v njegovo bližino na manj kot tri metre razdalje stopi bitje ženskega spola,...
Thanks, but no thanks

Super da ste nekatere take da vam to ustreza, še bolj super da najdete partnerja z katerim se v tem ujemate...
Ravno tko pa, aleluja, obstaja en kup mal bolj spontanih dečkotov, mogoč mal bl zaupljivih, bolj samostojnih, samosvojih, ne tko hudo nalepljenih na svojo partnerico, da ma lahka tud marsikera bejba od 'tadrugega tabora' iz foruma dečkota po njeni meri.

peace

Da meni se tud nekej tak zdi.Eni res nekak drugač pojmujejo ljubezen.Sam kaj se zaljubljenosti tiče znjo prit ven smešne definicije sam o tem se mi ne da zdej,ker to ni prava tema,sam zaljubljenost sploh nima neke močne veze z ljubeznijo,čeprav jo do neke meje ma.
sam to,kot si napisala,če pomeni bit v nekoga zaljubljen,da se moraš non stop slišat z njim za vsak korak,ki ga narediš mi je ful smešno.Jaz pa moj skup živiva že pol leta pa kaj se tiče izhodov medsebojno nimava težav.nevem,mogoče je kaj narobe z nama al kaj,ko jaz nisem tečna,če ga kao celo noč ni.pa zgleda,da nas je nekaj tle gor,ki smo par korakov pred časom al nekej podobnega.zakaj panika,če je ni treba.vidim,da si tud ti spontana,kot sem tud jaz in se zavedaš,da ne more vedno it vse po planih in kao nekih urnikih,sam te zakompleksane babe majo po mojem v vseh sobah stanovanja obešene velike urnike za vseh 7 tedenskih dni in ure,kaj se mora kdaj počet.
Jaz,ko grem nekam ven s kolegicah,sestro...res,da normalno kje kaj omenim svojga dragega,sam ni on center pogovora in ga ne kličem naj se nam pridruži.pač greva skupej ko se zmenimo,drgač pa ne,kajti zavedamo se,da včasih rabimo cajt zase.tak pa je tud pr njemu,kaj se druženja tiče.ko je s kolegi je z njimi,ko greva s kolegi skup na pijačo pa sva skup.meni se ful glupo vidit bit posesivna,ker vem,da bi s tem mela več škode kot koristi.ja,prav je,da se partnerju javi,sam ne moreš pa non stop klicarot pa polagat računov.mene sploh ne zanima kje in skom se moj nahaja,sam po mnenju nekaterih tle gor ga pol zihr nimam dost rada.v bistvu glih s to svobodo,ki mu jo dajem mu izkazujem da ga mam rada.pa ne moremo skos en na drugem visit.pa ponavadi si poveva sam kam greva,ko greva skup ven,sam vsak s svojo klapo in to sam zat,da po nesreči ne nalutamo v isti kafič,sam največja fora je v tem,ker se skorej skos nekdi spontano srečamo.
sam sm ga pa res prosila,da če kadar koli produži po popldanskem šihtu,da me sam pokliče,da ga ne bo takoj domov,sam zarad tega,da nimam skrbi,da se mu je kje kaj zgodlo na poti iz službe(se 30km vozi).drgač me pa nit malo ne briga kje i s kom je.
met nekoga rad pomeni,da mu dopuščaš svobodo in da u zaupaš.
pač me pa ne briga za druge,kaj si mislijo in kak živijo.vse je stvar dveh,ki sta v zvezi.
sam razpizdlo me je ko je SRČEK napisala,da so tle gor ene,ki so res zaljubljene in druge,ki so kao v neki zvezi.
jaz nism sam kr v neki zvezi.jaz pa moj sva že nekej cajta skup in še pestro zgodovino imava.med nama so močne vezi in zaupanje,kar nama ne more nč vzet.zarad parih žurov letno pa mu ne bom grenila življenja.

[stevens]

šau je na poker ,100%

[*purple*]

Zdi se mi, da mamo dva tabora na tem forumu - zares zalublene, pa tiste, k pač so v neki zvezi. Zato pomoje tako različna tolmačenja. Druge razlage ne vidm.

To je pa zato, ker tistemu čemur ti praviš prava zaljubljenost, se v realnosti reče posesivnost in nezmožnost funkcioniranja brez tipa.

....

sicer te razumem, ampak se mi zdi nevredno branit sebe tu gor. ker res je, ljudje smo si različni. tisti, ki pač nimajo potrebe, da se slišijo enkrat na dan s partnerjem (ali vidijo) pač ne bodo razumeli onih, ki to delajo in obratno. tako je in v bistvu je prav tako. partnerje si pa itak izbiramo glede na podobne interese, poglede na svet. in dokler med partnerjema glede tega vse štima in se eden ne počuti zapostavljeno ali obratno preveč oblegano, se meni ne zdi nič spornega, če se klicarita vsakih pet minut ali pa enkrat na teden.
no razen če sem v družbi s kolegico, ki ji telefon zvoni vse na pet minut. to bi mi bilo verjetno čudno.

evo, svaka ti čast za tole! tole je usa umetnost, ki je marsikdo ne razume, najlažje je pa obsodit nekej v tri dni.čepav nism na isti stil kot Srček, useeno pa sm podobna in mislm podobno.