Zgrešen sistem šolstva pri nas?

[Isis]

Največji problem našega šolskega sistema vidim v tem, da mladim ljudem da velikokrat ogromno izobrazbe in obenem presneto malo znanja. S faksa pride vsak brihten, češ, 'nekaj pa že veljam, doštudiral sem in to kar znam, ima ceno', ko pa delodajalec sprašuje, ali znamo to in ono, je pa šok. Težave nam dela uporabnost tega, za kar študiramo. Naša država je daleč od socialnih, rednih oblik dela je čedalje manj, na trgu dela je 10.000 diplomirancev, ki iščejo prvo zaposlitev. Ampak ne glede na vse to smo Slovenci zadrgnjen in zakompleksan narod, in zato smo hlapci, ki se ne bi dobro znašli niti v idealnem šolskem sistemu.

[Mahagonij]

Nekdo je ruknil maturitetni izpit iz matematike in to nism jst.

[BlackDahlia]

Lol, kako bi potem komentirali, da nekoč ni bilo nekih ločenih nivojev znanja v sš, pa so se tiste generacije dovolj dobro izobrazile

[*SunFlower*]

Lol, kako bi potem komentirali, da nekoč ni bilo nekih ločenih nivojev znanja v sš, pa so se tiste generacije dovolj dobro izobrazile

OK, kot prvo, nimam pojma na kaj to leti. Ampak če obravnavam ta komentar na splošno kot 'včasih je bilo še slabše, pa so se čisto v redu izobrazili', ti lahko povem samo, da če zate 'dovolj dobro' pomeni 'dovolj dobro, da so potem dobili redno zaposlitev', da ima to več opraviti z režimom, kot pa z dejansko izobrazbo. 'Včasih' je bil namreč socializem in minimalna brezposelnost.

[jullia_]

Ja, tega tudi jaz ne razumem. Kakšni ločeni nivoji znanja v SŠ in kako so bile včasih generacije dovolj dobro izobražene?


Sicer se mi pa zdi ravno to problem. Danes je folk v povprečju formalno neverjetno visoko izobražen.
Koliko je pa tu res pridobljenega znanja, je pa drugo vprašanje. Sploh vse te privat višje šole (B&B ipd.). Tu je poanta samo v stopnji izobrazbe, imam priložnost malo pobližje opazovat to "izobraževanje".

[BlackDahlia]

Nisem mislila tega, pač pa ravno nasprotno - ljudi, ki že 20 let ali več delajo v zdravstvu, sodstvu itd., torej generacije naših staršev, od nekaterih še stari starši, ki so povečini dosti bolj izobraženi kot je izobražen enak kader dandanes. Posplošujem, a tako kot je že ena napisala, se strinjam s tistim delom o tem, da ima dandanes vse več mladih možnost študirati, doštudirajo pa komajda, kar ne pomeni drugega kot slabo usvojeno znanje.

[BlackDahlia]

Ja, tega tudi jaz ne razumem. Kakšni ločeni nivoji znanja v SŠ in kako so bile včasih generacije dovolj dobro izobražene?

Nekoč so (da, tudi naši starši) opravljali vsi isto maturo. Nekdo se je lahko iz srednje medicinske šole vpisal na medicino, and guess what - naredil faks in postal dober zdravnik/srčni kirurg/karkoli že pač.

[jullia_]

Ja, ampak tu je problem trditev, da bi morali sploh omogočiti študij brez mature, ker sedaj ubogi družboslovno navdahnjeni posamezniki, ki jim matematika dela strašne težave, bi bili pa izvrstni pravniki, ne morejo študirat.

In če se ne motim, so bili včasih na medicini poleg mature tudi sprejemci.

[*SunFlower*]

Nisem mislila tega, pač pa ravno nasprotno - ljudi, ki že 20 let ali več delajo v zdravstvu, sodstvu itd., torej generacije naših staršev, od nekaterih še stari starši, ki so povečini dosti bolj izobraženi kot je izobražen enak kader dandanes.

Spet, ne vem čisto točno, kaj misliš z 'bolj izobraženi' in 'manj izobraženi'. Več vedo o svojem poklicu? Ja in ne. Če že 20, 30 let delaš na nekem področju, si dobil ogromno izkušenj. Po drugi strani se pa tako sodne kot medicinske prakse spreminjajo, in če se ne izobražuješ redno, se prav hitro zgodi, da nisi več v koraku s časom (na drugih področjih je precej podobno). Poleg tega pa jaz ne bi ravno trdila, da je na splošno starejša generacija bolje izobražena ... veliko problemov, ki jih imamo (npr. na področju socialnega dela, ...) izvira ravno iz tega, da so ljudje tam zaposleni že 20 let, že ob zaposlitvi niso bili ustrezno izobraženi za poklic, ki ga opravljajo, in ker se jim ni treba izobraževati, svoje delo opravljajo še naprej - slabo, ali pa vsaj slabše, kot bi ga ustrezno usposobljena oseba. Priznam, da ne vem dovolj o kirurgiji in pravu, da bi vedela, kako je tam, ampak se mi zdi, da tam hitreje letiš, če ga prav hudo kiksaš.

[jullia_]

Jaz pa čisto verjamem, da so bili ljudje včasih bolje izobraženi, glede na stopnjo, ki so jo dejansko imeli.
Je bilo pa več ljudi, ki pač niso imeli višje ali visoke izobrazbe.

[Mahagonij]

Sama imam v mislih predvsem merila za vpis na fakultete, ki spadajo pod UL in UM (lahko pa sami napišete tudi druga opažanja oz. stvari, ki vas motijo), ki se mi zdijo pri določenih fakultetah precej zgrešena.

Če primerjamo druge države članice EU, lahko (vsaj za Avstrijo) z gotovostjo trdim, da imajo tam boljše razmere na področju šolstva, saj nimajo ločenih šol kot pri nas - na eni strani poklicne in 4-letne srednje šole, na drugi strani gimnazije. Posledično se dijaki lahko iz t.i. "klasične" srednje šole vpišejo kamorkoli, pri nas pa je vmes še vsa nepotrebna politika meril za vpis kot je splošna matura.

Ti pa si posebna. Ravno Avstrijo si vn privlekla, ki je slavna po vrocih debatah o tem ali je primerno, da njihov solski sistem zelo zgodaj dolocene otroke usmeri stran od univerze in kasneje nimajo te moznosti.

Poleg tega imajo ravno tako maturo, poklicne sole in gimnazije.

In the Gymnasium (AHS = Allgemeinbildende Höhere Schule), which, as opposed to vocational schools, focuses on general education, the Matura....

two-track secondary system
two-track secondary system
two-track secondary system

Če le-te nimaš, imaš precej omejen izbor fakultet, preostane ti le opravljanje maturitetnega tečaja. Kar pa lahko za nekoga, ki mu matematika ne leži, predstavlja trd oreh, ko se mora v enem (!) letu naučiti matematiko, ki so jo gimnazijci predelali v štirih letih, in jo potem še opraviti na maturi, kar ni mačji kašelj, ker lahko dobiš za nalogo KARKOLI (tiste sprotne teste najbrž še vsak z nekaj truda opravi vsaj s pozitivno).

Boo hoo, ne leži. Meni pa slovenščina ne leži o ne, zakaj moram to delat čeprav ne rabim na faksu.
Preklet jasno je kaj je gimnazija in posledično splošna matura. Splošna izobrazba iz mnogih področij. In je neka podlaga, ki jo očitno faksi hočejo.

Izobrazba je najmanj vredna, kadar je predmetnik 100% variabilen (torej vsak lahko izbira kaj bo počel v celoti).

Skratka, če nisi najbolj logičen tip človeka, si po domače povedano zaserješ možnost izbire študija. Recimo, da se ta oseba želi vpisati na fakulteto družboslovne smeri (pravo, psihologija, slovenistika idr.),

Aja, ker za pravo in psihologijo ne rabiš bit logični tip človeka, tko k znanka tvoje matke, uspešna tožilka, in ko rečem "uspešna tožilka" mislim "boksarska vreča za vsako boljšo odvetniško pisarno".

pa zaradi matematike oz. neopravljenega maturitetnega tečaja te možnosti nima, četudi bi lahko bil pri študiju in kasneje bolj uspešen kot kateri njegov vrstnik s splošno maturo, ki tekom študija 2x zamenja redni program, vmes ugotovi, da ga niti zadnji ne zanima, se prepiše na izrednega, vmes pavzira, skratka vleče študentski status dokler mu pravice to dopuščajo.

O čudovit argument! Obstaja možnost, da je človek brez mature sposoben za univerzitetni študij! Le kako se te možnosti nisem sam domislil. Za vpisna mesta na fakultetah bi pa kar listke vlekli, ker očitno ni nobenih meril in testov, ki bi 100% natančno kazali kdo je najboljši kandidat (karkoli manj kot 100% pravični vstopni pogoji so kajpada nesprejemljivi). Tako bomo vsi imeli enake možnosti.

Matura ima povečini dobre priprave, a kot pravim - ni se težko usesti za knjigo (recimo) sociologije ali slovenščine in se naučiti zahtevane snovi. Pri matematiki pa je malce drugače, ker moraš snov razumeti. In če vmes dobiš neko logično nalogo, kjer moraš povezovati to in ono, bo nekdo z osnovnim razumevanjem snovi (da razume postopek največkrat pri matematiki ni dovolj) pogorel, pa lahko pri čem drugem raztura, a nima možnosti tistega študirati.

Pri srednjesolski matematiki ni treba razumet prav nicesar. Vzames knjigo vaj in jih vse naredis. Eto, imas vsaj 4.
[/quote]

[BlackDahlia]

Aja, ker za pravo in psihologijo ne rabiš bit logični tip človeka, tko k znanka tvoje matke, uspešna tožilka, in ko rečem "uspešna tožilka" mislim "boksarska vreča za vsako boljšo odvetniško pisarno".

Lol, ti pa ga pihneš. Tisto malo kar je ekonomije na pravu, res ni neka pretirana znanost, če se usedeš za knjigo. Itak, da moraš tudi pri ostalih predmetih na pravu in na psihologiji razmišljat zraven, ampak naravoslovja tu pač ni, tako da ne o neki logiki, ker je to družboslovje, če ti to kaj pove in že toliko veš o vseh strokah v vseh temah. Pravo je pač obsežno, in ja, vem, da je treba razmišljat zraven, da se ne piflaš zakonov kot norc, ampak kot sem že napisala - tukaj in na psihologiji gre predvsem za obseg snovi, ne pa logiko.

[Mahagonij]

Ti govoris o faksih. Jst govorim o poklicu. Kdor je dober pravnik gotovo ni slab v logiki. Samo da faks naredis se ne pomeni, da si dober. In dobri pravniki so večinoma v privatnem sektorju. Tožilke in sodnice so ponavadi manj sposobni in bolj neizkušeni pravniki, ki jih stabilnost državne službe bolj vleče od denarja v privatnem sektorju.

[jullia_]

Lol, ti pa ga pihneš. Tisto malo kar je ekonomije na pravu, res ni neka pretirana znanost, če se usedeš za knjigo.

Ja, mogoče res, če greš v Novo Gorico pravo študirat. Na ljubljanskem faksu je pa politična ekonomija eden od dveh selektivnih izpitov prvega letnika.
In če se kasneje prepišeš na ekonomijo (spet, EF v Ljubljani, ne kakšen Gea Kolidž ali kaj podobnega), ti na podlagi opravljene politične ekonomije priznajo mikro in makroekonomijo.

Toliko o tem, koliko je ekonomije na pravu. Daj raje argumente išči na področjih, o katerih dejansko kaj veš, ker je tvoje "poznavanje" prava naravnost smešno.

[BlackDahlia]

Nimam se za poznavalko prava, daleč od tega. Kar sem jaz napisala, če bi si še enkrat prebrala, je to, da pravo ni neka poglobljena logika, za katero bi moral v gimnaziji imeti dobre ocene iz matematike - that was my point. Noben mi ne bo rekel, ker sta pravo in psihologija družboslovni stroki, pa četudi imate en še tako zajeban predmet (kot sama praviš) ekonomijo. Kar vam priznajo na ekonomskem faksu, tu zdaj nima veze, ker je to še vedno en predmet iz naravoslovnega področja, vse ostalo je družboslovje (again).

O Gea Collegu pa lahko jaz tebi rečem, da ne govori iz glave česar ne veš. Matematika na izpitu je po sistemu odštevanja točk ob napačnih rešitvah, in ni malo gimnazijcev, ki te matematike še po par letih nimajo narejene. Tega pri matematiki na EF ni. Ampak vsak seveda vidi samo zasebno šolo, pa nek fensi folk, ki paradira na faks kazat novo kolekcijo visokozvenečih imen (ja, v Lj, kjer maš na kupu Playboyeve zajčice in Fašinkovo ), ne pa dejanskega učenja. In marsikdo, ki je prišel iz EPF-a ali EF na Gea College, se je tudi tukaj moral presneto potrudit, da je prilezel do diplome.