Kruljenje v želodcu

[maaalaaa]

ma sej pijem vodo, pa ni nč bolš. sam k vem, da ni zarad lakote, ker mi vedno pri določenih predmetih, pr tistih, k so vsi tih in sm živčna in sam to čakam, kdaj bo začelo krulit mi, pol mi pa res.
pa mam čingumije, k naj bi želodec preslepile da kao ješ, pa nč bolš. me že prau v obup spravla.
pa zjutr normalno zajtrkujem, tko da res nism lačna. sploh nevem kaj naj še nardim?!

[rammsteingirl]

možno ja, da je psihičnega izvora. mene tudi kdaj konstantno lulat, čeprav sem šla ravno pred 5 minutami. pa ni kriv mehur, ampak psiha.

[Aloha]

Mhm, znano.

Men se zna moj želodček na cajte tko neprimerno oglašat, da mi je res neprijetno ob misli, a vs ta hrup slišm samo jst, al še use ostalo, kar je u radiju desetih metrou ...

In ni povezano (saj ne vedno) z lakoto. Spomnem se, da se mi je zadeva konstantno ponaulala na usakem izpitu. Tišina predavalnce, sliš se samo kulije in šelestenje papirjeu, men pa začne nažigat ... in namest, da bi se osredotočala na pisanje, sm se jst ubadala z raznimi namernimi zvoki, s kerimi bi preglasila koncertiranje znotraj mene (pa uprašanje, kok se je dejansko slišal).

[fun]

Moj trebuh tut zelo naglas razmišlja, ne glede na to če jem ali ne...

In tud jaz mam občutek da pogovor v mojem črevesju odmeva po celi predavalnici...
In ponavadi se mi to dogaja zjutraj... Pa če prav zajtrkujem.

[lorelaj]

Mhm, znano.

Men se zna moj želodček na cajte tko neprimerno oglašat, da mi je res neprijetno ob misli, a vs ta hrup slišm samo jst, al še use ostalo, kar je u radiju desetih metrou ...

In ni povezano (saj ne vedno) z lakoto. Spomnem se, da se mi je zadeva konstantno ponaulala na usakem izpitu. Tišina predavalnce, sliš se samo kulije in šelestenje papirjeu, men pa začne nažigat ... in namest, da bi se osredotočala na pisanje, sm se jst ubadala z raznimi namernimi zvoki, s kerimi bi preglasila koncertiranje znotraj mene (pa uprašanje, kok se je dejansko slišal).

Haha, zdej si me spomnila na eno mojo prigodo. V četrtem letniku, ko smo pisali esej na maturi, zjutraj zaradi stresa nisem mogla jest zajtrka. Potem pa pridem v razred in začenem pisati esej, očitno sem se med pisanjem sprostila, saj se je moj želodček odločil, da bo lačen in potem mi je na ves glas začelo krulit. Ne pretiravam, vsi so se začeli obračat nazaj h meni, še nadzorna profesorica se je hihitala. Potem pa nisem vedela kaj naj naredim, zato sem kar naglas rekla, da sem res lačna in upam, da moj želodec nobenega ne moti. Ko sem odpisala esej, mi je pa profesorica dala čokolado in rekla naj grem čimprej jest. Tudi ostali sošolci si niso mislili nič slabega, samo smešno jim je bilo.
Moj nasvet, ne se sekirat, ker res ni vredno.