

Kasiopeja napisal/-a:Imam možnost vpisa v univerzitetni program po bolonjskem sistemu, a žal ne za smer, ki me zanima, to je psihologija. Poleg tega je baje študij zelo zahteven in je že samo ob vpisu potrebno imeti precejšnje št. točk na maturi.
Je morda kdo šel po isti poti: maturitetni tečaj in nato vpis na psihologijo?
Kakršna koli koristna mnenja, izkušnje in napotki bi mi bili zelo v pomoč. Prosim, če se ne oddaljite od teme. Želela bi dobiti realen odgovor od nekoga, ki ima o tem študiju informacije s prve roke in mi lahko pove, če ni pretirano zahteven faks za nekoga, ki je opravil maturitetni tečaj, ne pa tudi gimnazije.
innie x3 napisal/-a:Zdravo![]()
Nikjer še nisem zasledila teme, ki bi govorila izključno le o psihologiji v Mariboru. Vem, da se študija (po predmetih) v Mb in Lj malo razlikujeta, zato bi rada predvsem rada slišala kakšen komentar psihologa / psihologinje, ki to študira v Mariboru.
Upam, da se najde kakšen študent (ni važno al redno al izredno) in pove kako je zadovoljen s faxu, če je dosti sprotnega dela, vaj, težavnost faxa (posameznih izpitov)?
Sama sem se letos vpisala na redni študij psihologije, vendar nisem bila sprejeta. Sedaj konec avgusta bom verjetno dala na prvo mesto izredni študij psihologije, pa me zanima malo tudi v tej smeri: Je ta fax vreden te (precej drage) šolnine? Je kvaliteta razlage snovi približno enako dobra kot če bi hodil redno? Itd.
In pa še za vse: Se res plača psihologa giblje okoli 2000€? Je možna zaposlitev tudi v zdravstvenem domu (brez da bi se spec. iz klinične psi)? In pa še to, da je po bolonjem sistemu sedaj menda tako, da po dokončanih 3 letah šolanja, se še ne moreš samostojno zaposliti, ampak moraš dodatno narediti še 2 leti? (Tisti dve leti se lahko že usmeriš v kakšno določeno področje ali je še vedno vse splošna psi?)
Hvala za vse odgovore, ampak imam res še vedno toliko nejasnih vprašanj in bi jih rada razčistila čimprej.![]()
katy. napisal/-a:Smem zvedet tvoj uspeh na maturi in v zadnjih dveh letnikih? lahko tudi na zsker me res zanima kako dobro moreš približno opravit, da te sprejmejo, ker se namreč tudi jaz zanimam za ta študij in sem opazla, da je bila letos omejitev precej visoka ^^
innie x3 napisal/-a:Lahko ti napišem kar tule. Jaz sem dokončala srednjo farmacevtsko šolo, zadnji dve leti sem bila dobra in prav dobra. Nato sem letos obiskovala maturitetni tečaj, vendar sem pri ang padla. Po mojem moreš maturo naredit s kakšno 4ko, kar pa gimnazijcem verjetno ni tak problem, kot pa nam, ki moramo vso snov se naučit oz. predelat v enem letu (sploh če imaš profesorje takšne, ki jih sploh ni k pouku ali pa vam dajo samostojno delo).
Zato mi zdaj ostane le možnost izredni vpis, če naredim seveda ang.
tinca_xyz napisal/-a:Živjo. Jaz sem sicer študentka psihologije v Ljubljani, ampak imam dobro prijateljico, ki gre v tretji letnik v Mariboru, tako da ti bodo mogoče moje informacije pomagale.
Predmetnika se v Mariboru in Ljubljani res razlikujeta (jaz ti za novega bolonjskega v Ljubljani ne vem glih povedat), je pa stvar taka, da se itak dela ful podobne stvari torej...učimo se praktično isto. Faks je precej težaven. Naredit se ga da...za kakšne boljše uspehe pa se je treba precej potruditi. Sprotnega dela je veliko. Prijateljica iz Maribora je skozi celo leto precej zaposlena s sprotnim delom. Ona je nad MB zelo navdušena. Jaz če primerjam vidim razliko predvsem v tem, da so tam novi in nimajo še polnega kadra in se zato povezujejo z medicinsko fakulteto itd. in imajo posledično tudi veliko prakse....to kar pri nas v Ljubljani pogrešam.
Glede izrednega ti na žalost ne vem povedati. Menim pa, da izredni dobijo vseeno manj od faksa, ker se zadeve izvajajo v tretjinskem obsegu...kar pa je malo. Će se ti splača pa moraš sama premisliti![]()
O splošni plači psihologa je zelo težko govoriti, ker smo zaposleni na zelo raznolikih področjih. Tu ti na žalost informacij ne morem dajati. Za delo v zdravstvenem domu nisem ziher ampak mislim, da je nujna specializacija...
To, da se po treh letih ne moreš zaposliti kot samostojen psiholog je res...jaz si niti ne predstavljam, da bi po treh letih lahko začel delati nekje kot psiholog. Jaz gledam +2 kot nekaj nujnega in samoumevnega.
Tisti dve leti sta še vedno splošna psihologija. Recimo v Lj imamo modularni sistem, kar pomeni, da si izbereš nek modul (recimo organizacija) in imaš poleg obveznih predmetov še nekaj izbirnih iz tega področja - torej se na nek način ''usmeriš''. Vseeno pa tega v bistvu ne smeš gledat tako ostro, ker ne glede na to kateri modul si vzameš ti in si vzamem jaz...na koncu po letih sva obe magister psihologije - torej nisva specializirani in imava isti naziv.
Upam, da ti kaj pomaga
tinca_xyz napisal/-a:Aja pa še nekaj. Sem opazila, da imaš težave z angleščino. To zna predstavljat precejšenj problem, ker je velik del literature v angleščini.
innie x3 napisal/-a:tinca hvala za informacije![]()
ja to glede +2 mi res ni bilo čisto nič jasno, pa si sedaj lepo povedla in razumem.
glede ang pa sem se menila z eno, ki v mariboru študira pa je rekla, da tudi tisti (baje je ona tudi med njimi), ki jim ne gre ang ni problema in so naredili letnik, je pa res da se čisto ang ne da izogniti in da je treba kaki članek prebrat tudi v ang . ampak da ti ang gre, je rekla da ne sme biti ovira pri odločitvi psihologije, ker se da tudi s slabim znanjem napredovat letnik.(točno tak je rekla)
Sedaj pa ne vem kaj naj si mislim, ker baje je zelo veliko knjig v slovenščini in za izpit se da brez težav naučit samo iz slovenskih knjig.
Ne vem, če maš ti drugačne informacije, izkušnje.. na dan z besedo
tinca_xyz napisal/-a:Je res, da se najde kar nekaj tudi v slovenščini. Prav gotovo pa slej ko prej naletiš na angleške zadeve. Mnogokrat se seveda lahko zgodi, da je osnovna literatura v slovenščini, imaš pa zraven še kake priporočene zadeve, ki niso v slovenščini. Jaz osebno si recimo ne predstavljam kako bi bilo če ne bi vedela angleščine...nevem meni osebno se to zdi velika ovira. Je pa res, da samo na podlagi tega se odločit, da psihologije ne boš študirala, ni smislenoVsepovsod na faksih je dandanes pač tako, da je angleščina praktično nujna.
Pa tudi verjamem, da se da naredit letnik brez znanja angleščine, ampak je seveda pol vprašanje kako ga narediš...predvidevam da bleščeče prav gotovo ne![]()
V glavnem...če te psihologija zanima, ne pusti, da bi te to od študija odvrnilo. Bodi pa pripravljena na trdo delo![]()
Želim ti veliko sreče, pa da prideš tja kamor ti je cilj priti
Cho napisal/-a:Lep pozdrav! Zanima me, če je na tem forumu kakšna klinična psihologinja ali specializantka iz klinične psihologije, ker me zelo zanima specializacija iz te smeri. Če lahko deli izkušnje ... Hvala.
Cho napisal/-a:Joj, nobenega?Pa ima mogoče katera kakšno prijateljico, ki se ukvarja s tem?
Hm, sicer pa, je tule kakšen psiholog in ne nujno klinični, ki lahko kaj pove, kaj točno počne? In, kako je zadovoljen z izbiro poklica?
èuftika napisal/-a:nisem psihologinja, ampak èe si klinièni psiholog paè imaš sreèanja z pacienti, poskušaš jim pomagati razrešiti njihove probleme in jih nekako nauèiti kako morajo ravnati v prihodnje ko bodo v podobni situaciji, rešuješ njihove traume... Èe se motim nej me kdo popravi.
drugaèe pa pobrskaj kaj na netu, ziher boš dobila veè informacij, lp
Peterca18 napisal/-a:Niè nisi napisala, ali si že študentka psihologije ali samo razmišljaš o tem.
Jaz sem študentka psihologije, ampak nimam v planu delat specializacije iz kliniène, tako da ti težko dam kakšno informacijo. Lahko ti povem samo, da zadeva v praksi zgleda malo drugaèe kot si laiki predstavljajo. Jaz imam paè izkušnje, da si ljudje nasplošno delo psihologa predstavljajo kar malo "misteriozno" (v stilu: jaz tebe preberem in potem ti svetujem), ampak ker si se verjetno že malo pozanimala, veš, da gre za zelo eksaktno in široko znanost.
Èe te zanima kaj bolj konkretnega, se lahko oglasiš na ZS.
tinca_xyz napisal/-a:Jaz sem študentka psihologije, prav tako mislim po diplomi specializirat klinièno psihologijo (èe bo sreèa)
Imam že nekaj izkušenj z delom v psihiatrièni bolnišnici in mi res super odgovarja in se vidim tam. Zdaj glede same specializacije verjetno veš, da je precej velik problem do nje prit. Lahko praktièno upamo, da bomo ob pravem èasu na pravem mestu.
Zdi se mi, da je to eno izmed podroèij psihologije, ki je zelo misticirano (kot je že napisala petrca18) in si ga veliko ljudi napaèno predstavlja. Posebej se je potrebno zavedati, da je to zelo zahtevno delo za posameznika in da vsi niso za to.
innie x3 napisal/-a:Mene pa samo zanima, kako se lahko specializiraš, da si potem klinični psiholog? In katere specializacije so še možne v obsegu psihologije?
Jaz sem se seznanja kako je z podiplomskim študijem, pa so mi rekli, da še ni v Sloveniji v smeri psihologije nobenega študija. In sem zdaj čisto zmedena..
tinca_xyz napisal/-a:Nevem kje si dobila informacije, ampak niso točneV Sloveniji je možna specializacija...ampak trenutno samo specializacija iz klinične psihologije. V tujini jih je neprimerno več. Če hočeš biti klinični psiholog moraš končati dodiplomski in podiplomski študij psihologije (3+2 zdaj po bolonjskem sistemu), nato imaš 1 leto pripravništva v zdravstvu nato sledi 2 leti dela v zdravstvu pod vodstvom mentorja in za tem pride še 4 letna specializacija iz klinične psihologije, ki se zaključi s specialističnim izpitom - torej traja šolanje kliničnega psihologa vse skupaj najmanj 12 let. Kar dolga pot
![]()
Podiplomski študij, kot je bil včasih (magisterij) ne obstaja...obstaja pa doktorat - trenutno lahko izbiraš različne smeri...mislim da so v Ljubljani 3, za Maribor pa nevem...glede na to da je tam še precej novo mislim, da tega še ne izvajajo.
No..to je to