Led Zeppelin napisal/-a:_* Se nikoli ne vtikam v priznanja, ampak:
tudi jaz ne

, ampak:
aja priznam, da
Iti v zvezo z nekom, ni enako kot kupiti kebab, ni enako kot kupiti loterijsko srečko, boš dal dva evra, pa mogoče nekaj dobil, mogoče nič, mogoče veliko. Ampak bi naj človek vložil sebe, zato se splača premisliti, ne pa kar skočiti, ker še preden ti uspe odpreti oči, lahko že padaš.
Ljudje pa na splošno premalo premislijo. Super, če slediš občutku, dokler te vodi pravi, ampak kaj, ko ponavadi te vodi vse kaj drugega.
Ljubezen med dvema ni šus, ampak stanje do katerega pride človek pri samemu sebi. Do tja prideš zaradi določenih občutij, zaradi katerih si pripravljen zaupati drugemu sebe in sebi drugega. Ampak, da si pripravljen zaupati sebi drugega, moraš najprej pri sebi priti do marsikakšnih spoznanj, ki ti jih ne sme vsak vetrček obrniti v drugo smer.
Mnogo pa je takšnih, ki so se lepega dne znašli v zvezi, eno je vodilo k drugemu in so v njej obstali, danes pa skupaj padajo, namesto, da bi leteli.
Prej je za premislit, ne pa zaradi treh plusov, spregledati vse tiste minuse. Saj minusi lahko postanejo plusi, ampak sta potrebna dva za to in tega se je treba zavedat in delat na tem.
V tem primeru pa oba nekaj bi, pa oba niti vase ne zaupata.
No on pravi, da ni tak kot ostali, da on te pa nikdar ne bi prizadel. Kdo pa tega ne pravi? Najbolj noro pa je, da tist trenutek še sami sebi verjamejo.
Skratka _patchouli_, ti kar razmišljaj. Razmisli, če je res to to, kaj to pomeni za vaju oba, če je on tisti, ki lahko v tvoje življenje prinese, kar si želiš....
Če se bodo želje in ideje uskladile, potem skoči(ta). Ampak morajo biti take, do katerih se pride zaradi razmisleka pri samemu sebi, ne zaradi trenutnih vzgibov (čeprav slednji včasih prinesejo najlepše trenutke, ki pa ponavadi žal nimajo prihodnosti).