Jst sm tut ena tistih, k ma večne probleme kauča u kombinaciji s tevejko

in redki so bli trenutki prežiuljanja skupnga cajta na ta(k) način. Enostauno je premal cajta u življenju, da bi nama ga jemalo buljenje u ekran (to lahko počneva usak zase), medtem k zuni vabi sonček, kliče gozd, mami morje, ...
Pa ne zato, kr bi blo
treba, ne zato, kr to počneta tut Lojzka pa Jože, Francka pa Melhijad in preostanek bloka, tut ne zato, da bi se pred slednjimi mela s čim (po)hvalt, ampak preprosto zato, kr gre za tiste užitke in spomine, k mi jih skupne ure pred lcd-jem in še tko nenadkriljiva igra Marlon-a Branda pač nikol ne bodo mogle dat.
Kar pa ne pomen, da se nisva valila s kauča od smeha, ko se je Six Pack Čukur blamiru z žvrgolenjem neke zimzelene viže u eni random blesavi "zabauni" oddaji, da nisva uro pa pou kino predstave gruntala, kdaj za vraga se bo bejba poročila, pet minut pred koncem pa ugotovila, da sva sedela u napačni dvorani, ...
Če se skp vržeta taprave dva goloba, se jima prisrčni in zabauni trenutki dogajajo na usakem koraku, pa nej bo ob čakanju u gužvi vozičkarjeu u Šparu al pa na surf safariju u Maroku.
Smell the warm and salty air... see a wave reflect a beam... stop and find a pretty shell... make it real your summer dream...