rojstni dan

[jullia_]

Jah, treba je gledat primeroma.

Recimo, da tip hoče žensko zvlečt za bungie-jumping, ona se pa panično boji višine. V tem primeru sem jaz popolnoma na njeni strani, ker res nima smisla, da se ona poserje od strahu, zato da bo njemu ustregla.
Kaj pa, če fant pravoslavec želi, da punca z njim za božič obišče cerkev? Ali recimo punca želi it s fantom v opero (ta je res kliše )?

Res mislim, da je treba pogledat okoliščine in na podlagi le-teh presodit, za kakšno žrtev v resnici gre in koliko bo nekdo na slabšem, zato da bo s tem osrečil partnerja.
In tukaj bi bil tip v minusu za 3-4 ure svojega dragocenega časa in ranjen moški ponos, ker bo popustil pri svojem principu.

Resno, vsa stvar se mi zdi obupno otročja, ker gre enostavno za vztrajanje pri načelu zaradi načela samega, ne zato, ker bi tipu nastala neka resna škoda zaradi tega kosila.
Poleg tega je pa še princip sam po sebi nesmiselen, če namerava imet z njo otroke, ker je skoraj za pričakovat, da bo babica hotela vnuke videt in bo prišla pozvonit na vrata. A se bo medtem skril v pralnico?

[*°mermaid°*]

Jah, treba je gledat primeroma.

Recimo, da tip hoče žensko zvlečt za bungie-jumping, ona se pa panično boji višine. V tem primeru sem jaz popolnoma na njeni strani, ker res nima smisla, da se ona poserje od strahu, zato da bo njemu ustregla.
Kaj pa, če fant pravoslavec želi, da punca z njim za božič obišče cerkev? Ali recimo punca želi it s fantom v opero (ta je res kliše )?

Res mislim, da je treba pogledat okoliščine in na podlagi le-teh presodit, za kakšno žrtev v resnici gre in koliko bo nekdo na slabšem, zato da bo s tem osrečil partnerja.
In tukaj bi bil tip v minusu za 3-4 ure svojega dragocenega časa in ranjen moški ponos, ker bo popustil pri svojem principu.

Resno, vsa stvar se mi zdi obupno otročja, ker gre enostavno za vztrajanje pri načelu zaradi načela samega, ne zato, ker bi tipu nastala neka resna škoda zaradi tega kosila.
Poleg tega je pa še princip sam po sebi nesmiselen, če namerava imet z njo otroke, ker je skoraj za pričakovat, da bo babica hotela vnuke videt in bo prišla pozvonit na vrata. A se bo medtem skril v pralnico?

Zelo dobro povedano in se zelo, zelo strinjam s tabo! Ne razumem čist tegale tipčka in mi ni jasno zakaj mu to predstavlja tak problem. Jst vem, da bi mojmu full zamerla, pa naj bo to še tako egocentrično, smotano, pa bla pa bla....mal se je pa treba žrtvovat, za voljo svoje drage (nobena kronca ne bo dol padla, ne, ne) ....

[Gost]

Po moje si je tip v glavi ustvaril sliko o tem, kako en rojstni dan za seboj potegne še rojstni dan njene mame, fotra, brata pa tete itd. In potem ni več en rojstni dan, ampak več rojstnih dni in prazniki ala božič ipd. Skratka - dejansko je tako, da ko se enkrat predstaviš in pokažeš pred partnerjevo družino, te oni (če ne pride že v prvi fazi do sporov ) avtomatsko štejejo zraven na vsako pasjo procesijo in roko na srce, redko kdo ima čas in voljo za tovrstne obiske na svoji familijarni strani in partnerjevi. Vsakič, ko nekdo povabi, iskati izgovore, kako se učiš, delaš, si boln ali na obisku pri svoji babici, pa ne gre v nedogled ... In s tega vidika je zares priročno nikoli se vključiti v druge družine - eni imamo že svoje dovolj

Fanta daje zmota spolzke strmine - en dogodek bo sprožil drugega. Kar seveda ni nujno, samo to mu je treba dati dobro vedeti

[keri]

....

[keri]

Po moje si je tip v glavi ustvaril sliko o tem, kako en rojstni dan za seboj potegne še rojstni dan njene mame, fotra, brata pa tete itd. In potem ni več en rojstni dan, ampak več rojstnih dni in prazniki ala božič ipd. Skratka - dejansko je tako, da ko se enkrat predstaviš in pokažeš pred partnerjevo družino, te oni (če ne pride že v prvi fazi do sporov ) avtomatsko štejejo zraven na vsako pasjo procesijo in roko na srce, redko kdo ima čas in voljo za tovrstne obiske na svoji familijarni strani in partnerjevi. Vsakič, ko nekdo povabi, iskati izgovore, kako se učiš, delaš, si boln ali na obisku pri svoji babici, pa ne gre v nedogled ... In s tega vidika je zares priročno nikoli se vključiti v druge družine - eni imamo že svoje dovolj

Fanta daje zmota spolzke strmine - en dogodek bo sprožil drugega. Kar seveda ni nujno, samo to mu je treba dati dobro vedeti

To je tudi eden izmed izgovorov, ki jih je navedel.......damn you´re good

[lutkica*]

Jst pa zdej fanta mal bolj razumem. Še preden je sploh spoznal starše od svoje punce je že dobil negativen feedback - ko mu je keri povedala, kaj je njena mama rekla, da se o njem govori. očitno je takrat tok zameril, in verjetno res verjame, da ga kerijini ne marajo. plus, če mu je ona še govorila o tem, kako je blo njenih hudo, ko je šla narazen z bivšim, se lahko še dodatno počut zavrnjenega.

in pol se vrtijo v krogu - mami je vsa iz sebe, ker on njih ne mara, on zameri, ker misli da starši ne marajo njega...

Edit: sem prebrala kar je ravnokar napisala keri zgoraj. ok, ne razumem ga

[miteq]

Ker čuti, da sem drugačna do njega in da je pri meni izgubil točke mi je danes rekel, da on tako ne more živeti, da mu dajem neke čudne odgovore, da nisem več ista kot sem bila še teden nazaj in da naj ga pokličem ko se skuliram!!!!!!

Čisto pravilno.

Če drezaš v ljudi, bodi pripravljena, da se stvari na koncu ne odvijejo po tvoje.

[La_Stella]

Moraš pričakovati, da naj bo fant še tako vredu v celoti (whole packet ) in si ga boš že zamislila na tvoji desni na ohcetu ter ob boku tvoje družine - niso vsi tako družabni oz. pripravljeni biti del neke rodbine, ker to pač od njih zahteva partnerka. Verjetno pa v tem primeru ne gre za (ne)družabnost, ampak bolj za to, kot je že ena pred mano povedala - za verižno reakcijo, kajti kakor hitro bo šel na en rojstni dan, bo primoran iti še na drugega, pa na tretjega... in vse to zahteva voljo, čas, pa tudi denar. Pomisli, v najboljšem primeru družina šteje 4 člane (čisto tak tipičen primer, ne vem koliko je vas v družini) +- babice in dedki. In ko si enkrat del partnerjeve družine, pa naj te vzamejo za svojega ali ne, je potrebno biti vdan vsakemu enako, sicer izpadeš nevljuden. Vse to pa stane (zlasti zdaj, ko je recesija že tukaj in zdaj). Skratka, vse to za sabo potegne en kup dogodkov in oseb, ki so vpleteni v ta krog, iz katerega pa ne moreš izstopiti sredi lepega. Ali si not ali pa nisi. Lahko pa ostaneš tudi nevtralen in te zlate sredine se je najbolje držati (to mu lahko omeniš). Naj se kdaj oglasi na obisku, ni pa mu treba biti vpleten v vsa rojstnodnevna praznovanja, če ni tak tip človeka. In če tvoj fant že zdaj razmišlja o tej navezavi, ga to verjetno do neke mere obremenjuje, kakor ga obremenjuješ tudi ti, ko ga poskušaš spremeniti v osebo, ki bo del vsakega dogodka v vaši družini. Če (še) ni pripravljen na to, ne sili vanj. Boš zaradi tega zavrgla vajino zvezo, ki drugače (predpostavljam) normalno funkcionira? Raje dvakrat premisli, preden storiš nekaj, za kar ti še utegne biti žal. To je samo moj dobronamerni nasvet, če ga boš upoštevala, pa je seveda tvoja stvar.

[softTouch]

ja buhuhu, ubogi revček se skriva pred družino svoje partnerke, nikoli ga ni na spregled in pol se čudi,če njeni starši kej čez to pripomnijo je nekak logično,da oni želijo spoznat bodočega moža svoje hčerke ne?spoznat, ne pa ga okupirat z vseh strani. če on ne more pokazat osnovnega spoštovanja do nje in njene družine, je al totalni egoist al pa nepripravljen na resno zvezo
ja no, keri resno,kako si pol on predstavlja vajino poroko?

[fun]

Ja ok, mal se pa tut treba prilagodit... Tisto uro na kosilu bi pa že lahk potrpel, pa če bi bla njena mama zmaj...

Pomojem ni fore ravno v odnosu tast/tašča in fant, problem je, da se dečko ne zna niti malo prilagodit. Jaz vrjamem da grejo marsikateremu tipu starši od punce na živce. Ampak če ni nobenega tehtnega razloga za to, bi lahk šel na tisto kosilo že zarad nje, in pač dobre volje...

Jaz tut potrpim tiste pol ure z njegovimi sodelavci, če prav so mi včasih bedni... In tut njegov fotr in njegova punca me mal čudno gledata pa vseen grem tja če je treba...

[Gost]

Ja, ampak to je pač ta 'slovenska' logika - včasih je treba potrpeti. No, nekateri takega mišljenja ne sprejemajo ali pa so se polovico življenja prilagajali in vmes izgubili sebe, ker so ves čas sledili nekim pravilom, normam, tradiciji in jim je preprosto dovolj. Potem se človek zamisli in upre najbolj banalnim zadevam, samo zato ker hoče živeti SVOJE življenje in se ravnati po svojih željah in občutku. Mogoče je to za našo kulturo resda egoistično, po drugi strani pa je zame osebno tu in tam prav neznosno poslušati in gledati ljudi, ki se nikoli ne postavijo zase in ves čas žrtvujejo svoje želje za voljo drugih.

Stvar prioritet. Marsikomu se zdi eno kosilo mala malica in nič posebej težkega, ko pa človek enkrat začuti drugo filozofijo v sebi in se upre vsemu mogočemu, mu je tudi nedolžno kosilo odveč. Ne govorim, da je to prav, razumem pa precej, ker se tudi sama večkrat na leto vprašam, kaj mi je treba vseh familjarnih obiskov, rojstnih dni, praznovanj in vsega mogočega. Eno leto od božičnih praznikov nisem imela nič drugega kot obiske - takrat te zmrazi in bi vse po vrsti zavrnil.

[fun]

Jaz se ne žrtvujem (ni tako hudo da bi ravno trpela zdraven); sam ne bom se zdej obnašala do njegovih staršev popolnoma odklonsko samo zato ker niso po mojih merilih...
sej npr profesor na faksu mi tut ni všeč, pa ga vseeno gledam po 5 ur na teden- ker ga moram, in ker se mi bo to v prihodnosti obrestovalo ... Je*a je tole, ampak je že res, da ne mormo bit vsi vsem všeč..

Sej ne podpiram rito-lazenja in prilizovanja, podrejanja in žrtvovanja svojemu partnerju; ampak za dobro družbe- v tem primeru zveze, se je pa tut treba mal prilagodit. Vsaj jaz pričakujem da se mi bo partner vsaj malo prilagajal v takih primerih.

[jullia_]

MsN, jaz se s tabo sicer strinjam in tudi odklanjam druženje s celotno žlahto v šestem kolenu, ker so mi enostavno odveč isti pogovori, ki se ponavljajo na vsakem takšnem družinskem slavju, kakšne posebne povezanosti z njimi pa tudi ne čutim.
In v takšnem primeru je povsem umestno vprašanje, komu na čast visiš celo popoldne v gostilni in poslušaš kosmate vice pijanih stricev. Ampak še enkrat, tukaj gre za njen rojstni dan in nekako se mi zdi, da bi bila punca lahko izključena iz te delamkarhočeminsenezanimamzaželjeinpričakovanjadrugih filozofije, če ne zaradi drugega, pa zato, ker mislita imet otroke in kot starš si (predvidevam, otrok še nimam ) kar pogosto v situaciji, ko bi rad počel eno, narest moraš pa nekaj čisto drugega. Kaj pa, ko bo otrok imel rojstni dan? A očka ne bo tam, zato ker mu ne sede in bo šel takrat raje v kino?

Povzetek: Na splošno je že fajn, da živiš po svojih pravilih in se požvižgaš na pričakovanja okolice, ker imaš tako precej več od življenja. Želje in potrebe svojih najbližjih je pa vseeno fajn upoštevat no.

[metuljčica*]

ja no, keri resno,kako si pol on predstavlja vajino poroko?

Dobro vprašanje, vprašaj ga, kako si je predstavljal vajino poroko!

[softTouch]

Ja, ampak to je pač ta 'slovenska' logika - včasih je treba potrpeti. No, nekateri takega mišljenja ne sprejemajo ali pa so se polovico življenja prilagajali in vmes izgubili sebe, ker so ves čas sledili nekim pravilom, normam, tradiciji in jim je preprosto dovolj. Potem se človek zamisli in upre najbolj banalnim zadevam, samo zato ker hoče živeti SVOJE življenje in se ravnati po svojih željah in občutku. Mogoče je to za našo kulturo resda egoistično, po drugi strani pa je zame osebno tu in tam prav neznosno poslušati in gledati ljudi, ki se nikoli ne postavijo zase in ves čas žrtvujejo svoje želje za voljo drugih.

ja, lahko si popolnoma samosvoj in živiš po svojih merilih. samo ponavadi so ljudje,ki se tega res držijo sami, oz. samotarski po naravi, če pa maš partnerja se pa hočeš nočeš moraš vsaj malo prilagajat. sicer pa se vsi celo življenje prilagajamo, ker hodimo v šolo, začnemo vozit šele z 18 leti, hodimo v službo itd. tko da ja, dejansko je treba marsikdaj potrpeti