*purple* napisal/-a:julia, ne, pač pa imam rada svoje starše in sem ji pripravljena pomagat in jih ne takoj v dom ruknt ko mal pošepajo!
Nia....kaj potem, naj starše kar pustimo al kaj?
Trenutno so meni najpomembnejši starši, ko pride otrok mi bodo oboji najpomembnejši in za oboje bom poskrbela maksilmalno, brez razmišljanja!Jst imam tako mnenje, kot ga mam in zame je to pač to kar sem napisala.
ne veš kaj govoriš.. dokler nboš doživela neki takega rajš ne govori tega.
ko je zbolela moja nona (babi) in so jo hotli dat v dom za ostarele pa ne zto k se jim ni dalo se ubadat še z njo, ma k definitivno jim nbi zneslo kaj takega.
vsi domi so bli puhni tko da so se mogli res 3 mesce ubadat z njo.
ne vem pa kko bi jim ratalo če mama nbi mela doma pisarne.
k če si malo predstavljaš situacijo ugotoviš da je nemogoče skrbet za hišo, 2 otroka, gospodinjstvo in zravn še za staro osebo k niti na nogah ne upa stat (kaj šele če maš službo izven hiše!).
skrbeli pa so za njo 24 ur (!!!) na dan, k je vedno rabla koga zravn.. pa tud sestre so pošiljali z zdravstvenega k je rabla en tolko strokovno pomoč.
js sm si tudi misnla, da ni neč takega skrbet za staro osebo, samo ni res..
zdej al umre v bližini družine al ne, mislim da ni tolko pomembno.
te dome so ustanovili z dorbim namenom, ne vem zakaj vsi tko negativno gledajo na to.
js nbom dala mojih zapret tja tkoj k jim bo neki malega falilo.. sam ko bojo rabli človeka zravns ebe več ku 8 ur na dan, in vem da mi en bo zneslo, bo bujš zame in predvsem za njih da bojo dobili tisto pomoč k jo rabijo.