Ločitev

[BlackLady]

Pozdravljeni/e!
Da še jaz na kratko povem svojo izkušnjo in bi rabila odgovore, mnenja od Vas, ki me drugače ne poznate, da slišim, kaj si misli 3. oseba o tem problemu..
Stara sem 19 let in sem bila s fantom, ki je star 30 let, (tudi druge nacionalnosti), 1 leto, živela z njim 5 mesecev nakar sva se odločila, da se poročiva.. ni me silil, nisem jaz pritiskala na njega.. sploh ne vem, kako se je zgodilo, ampak sem že na začetku vedela, da ne bo t.i. tipična poroka in bo zakon trajal za vedno.. svoji družini sploh nisem povedala, niti jih vprašala za mnenje, da bom naredila tako velik korak.. zgodilo se je..
Začetek najine zveze je bil idiličen.. veliko sva se pogovarjala, smejala, hodila na kavice, bila nežna drug z drug.. ljubeč odnos.. vse se je poslabšalo, ko sem nastopila s službo.. nisem bila več nonstop doma.. zadovoljna sem bila s službo, vesela, da lahko tudi jaz prispevam k financem, da ne bo samo on skrbel za naju.. postal je ljubosumen, češ, da sem se spremenila, da nisem več takšna, kot sem bila, ampak jaz mu niti enega malega razloga nisem dala za to.. on si je vbil to v glavo.. in začelo se je zaj*bavanje, maltretiranje, zahteval je od mene, da pustim službo, naj se odločim ali on ali služba, kaj mi več pomeni.. takrat nisem bila tako močna, da bi odšla, nisem bila pripravljena, preveč sem se bala življenja brez njega.. rada sem ga imela in ga še imam.. on je tudi zatrjeval, da me ima rad, da bi vse naredil za mene, da bi mi vse nudil.. ampak me ni poslušal, ko sem mu rekla, da ne morem več tega zdržat, da ne prenesem te njegove bolestne ljubosumnosti, posesivnosti, pregledovanja mojega telesa, če je kje kaj opraskanega, češ, kdo mi je to naredil.. vdrl je v mojo glavo in intimo.. vse mi je pregledoval, zamenjala sem mobi številko, ker sem mislila, da bo potem vse v redu.. ni bilo.. vedno več je zahteval od mene.. jedla sem kontracepcijske tabletke, zahteval je, da neham, ker je bil prepričan v to, da mu jaz ne verjamem, da bo pazil, da ne bo v mene in seveda nisem bila sproščena, nisem mogla.. kaj pa če se slučajno zgodi? Dejansko sem zavojčke vrgla v smeti.. in ni in ni bilo boljše.. verjela sem, da lahko to spremenim, mislila sem na prejšnje idilične čase, da se lahko vrnejo.. komunicirala sem z njim, mu hotela dopovedat, da ne dela prav, da se ne počutim dobro, da naj to spremeni.. zatrjeval mi je, da me noče več videti objokano, da hoče, da se smejim, kot prej, da noče in nikoli ni hotel, da se ga bojim, ampak me je v bistvu pripravil do tega, da me je bilo strah vprašat, če lahko grem kam, ker tudi če sem odšla (seveda sama brez namena, da bi se s kom dobila), sem vedela, kaj me potem čaka.. nič ni bilo dobro narejeno, pred drugimi me je poniževal, da ne znam kuhat, da ne kuham, da ne pomivam posode, da nič ne delam.. nisem več zdržala.. nisem mogla še vedno se pogovarjat in jokat.. ker je bilo v redu 2 dni, potem pa spet vse po starem oz. še slabše.. vedno mi je govoril in mi govori, da me ima resnično rad.. ampak očitno sva si tako različna, da enostavno nisva za skupaj.. drug drugemu želiva vse najboljše.. hvala bogu, da imam svoje doma, da sem prišla nazaj, da mi je mama pomagala pri selitvi, sama ne bi zmogla..
Kaj vi pravite? Sem se pravilno odločila? Sedaj se ne morem pomiriti.. še kar jokam, vse me boli, tišči, kot da bom nehala dihat.. vse me spominja na njega.. ker se je zgodilo tudi veliko dobrih stvari, skupaj sva veliko lepega doživela, ampak ni šlo, nisem zdržala.. Kaj mi priporočate za naprej? V družini nikoli nisem bila priča ljubosumju, mama in oče se zelo dobro razumeta, s sestro se imava zelo radi.. Kaj naj naredim? Naj poiščem kakšno strokovno pomoč ali počakam, da bo samo od sebe minilo to stanje?
Hvala, ker ste prebrali mojo izkušnjo in hvala že vnaprej za mnenja..

[lolitaa]

Js mislim da si se pravilno odločila.

S človekom, ki ti ne zaupa, te maltretira, te nikamor ne pusti in te žali nimaš kaj počet ker je življenje preveč dragoceno, da bi ga tako zapravila in še posebno zato ker si tako mlada in je še vse pred tabo.

Js držim pesti zate, da se boš čimprej pobrala in zaživela življenje takšno kot si ga zaslužiš :bussi: .

[Zvoncica]

Karkoli je treba naredi, samo da se ne boš vrnila k njemu Tudi če boš šla do psihologa...karkoli.

[BlackLady]

hvala ti.. komaj sem čakala 1. odgovor.. res, hvala.. vsi mi tako pravijo, meni je pa še zmeraj hudo, ker mislim na njega.. ne na sebe.. hvala, res..

[Ryu]

v tvojem primeru je bolje da ti je hudo brez njega (bo s časom bolje) kot pa da ti je hudo z njim... s takim človekom se živet ne da, tako da je bila tvoja odločitev pravilna in potrebna, glede na zgornje opisano njegovo vedenje...

[spelca112]

tudi jaz mislim glede na opisano zgoraj, da si se definitvno pravilno odločila.

[FairyAngel]

Vem, da je težko, ampak so trenutki, ko moraš misliti le nase in na svoje dobro počutje, ne glede na to, kakšna žrtev je potrebna, da se osvobodiš in zaživiš življenje, ki si ga zaslužiš. Danes ti je hudo, ampak vsak dan bo za pikico manj bolelo ... Vem, da trenutno ne moreš nevem kako pozitivno gledati na svet, ampak čas res celi rane in kmalu ti bo mnogo lažje. Pozabila ne boš nikoli, boš pa sprejela vse skupaj kot svojo preteklost in se v prihodnosti učila iz te izkušnje. Pa vso srečo ti želim. :bussi:

[sAdie]

hvala ti.. komaj sem čakala 1. odgovor.. res, hvala.. vsi mi tako pravijo, meni je pa še zmeraj hudo, ker mislim na njega.. ne na sebe.. hvala, res..

Naj se slisi se tako kruto, ampak v tem primeru si na prvem mestu TI, sele potem vsi ostali! Mlada si se, celo zivljenje mas pred sabo...zakaj bi bila podloznica enemu maniaku? To zame ni ljubezen...

Good luck :***

[^cherry^]

Uffff tud js mislim da je bla to najboljša odločitev, da si šla od njega. Zdej vrjamem da ti je težko ampak lej.. stara si 19 let, vseeeee še maš pred sabo, nima te kej skrbet. Zdej si vzam čas, vse moreš v miru prebolet in boš vidla, da bo sčasoma vedno boljše. Velik sreče.

[BlackLady]

res.. ful vam hvala za odgovore.. to sem rabla.. lažje mi je, če verjamete ali pa ne.. hvala!

[iluzija]

Kaj vi pravite? Sem se pravilno odločila?

Pa še kako prav si se odločila . Nudil ti je ljubezen, ki to očitno ni bila. Vsaj ne taka, kakršno bi morala od svojega moškega dobivat.

Kaj mi priporočate za naprej?

Uživaj življenje, predvsem se izogibaj njemu. Če te bo prosil, da se vrni nazaj, se ne vračaj. Ti ni odleglo, ko si se odselila od njega? Verjemi, da je prihodnost lahko veliko lepša.

Kaj naj naredim? Naj poiščem kakšno strokovno pomoč ali počakam, da bo samo od sebe minilo to stanje?

Ne vem točno v kakšnem stanju si. Zavedaš se problema, to je dobro. Mlada si, tudi to je dobro . Pred teboj je še ogromno lepih stvari, uživaj v mladosti... In še enkrat - čestitam ti za tako odločitev .

[Maudisa]

Edina prava odločitev.Naredila si velik korak,ko si zbrala pogum in moč,da si šla stran od njega.Poskusi na to gledat na eno izkušnjo več,kot na del tvoje preteklosti.Čeprav je še zdaj skoraj da nemogoče.Ampak,saj veš,čas celi vse rane.Pa vso srečo :bussi:

[Damyanchyka]

BlackLady jst tut mislm,da si prou nardila.Vrjamem,da je zdej težko..sam ti bo čez čas tuk lepš,k se boš spomnla,da si bla prpravlena it stran. Velik je žensk,k celo življenje trpijo zarad takih partnerjev kot je biu tvoj...Me veseli,da maš podporo doma,da ti je usaj nekak lažje,ker nisi sama!S časoma ti bo vrjetno lažje..heej pa mlada si še..je pa ena ogromna izkušnja tole za tuk staro punco Dobr je to,da se zavedaš usega dogajanja okol sebe..pa razmišlaš razsodno usaj kukr sm razbrala s posta..sm ponosna nate

Velik sreče ti želim!!

[Mahagonij]

Joj punce...ne se pred 25. letom porocat. Hvala bogu da nimata otroka od njegovih "bom pazil".

[Damyanchyka]

Joj punce...ne se pred 25. letom porocat. Hvala bogu da nimata otroka od njegovih "bom pazil".

Ja sam res..bi mela oba še večje probleme. A sta čist prekinla stike al kako..se ločujeta?

Groza kaj je sposben člouk delat nekomu drugmu