tut js študiram pravo in ponavad samo berem tole temo, no danes pa moram pokomentirati zadnjih nekaj postov..
tko, o našem faxu (za PF MB niti ne vem drugega kot to, da naj bi bila lažja - to so govorice, jaz tega ne morm vedet) kroži velik govoric. tko o profesorjih, kot načinu izpitov, študija itd. O rimu kolk je grozn (pa se mi je zdel eden čist normalnih izpitov, tut pristop profesorja čist korekten), o tem kako so pri nekaterih profesorjih punce, sploh pa blont , manj priljubljene in da so nesramni do njih (no, o tem ne duha ne sluha, vedno je šlo vse OK skos), o tem kako postavljajo kar neka vprašanja pa čeprav si znal vse (niti ne, dostkrat sem bila priča, ko je kdo prišel ven in rekel joj kaj me je vprašal - pa je bilo tisto vprašanje čisto normalno in smo ga ostali znali) itd.. ne bi naštevala, ker je tega ful.
hočm povedat, da je fax in profesorji tak, kot ga ti jemlješ. jst sm se na vse izpite dobr prpravla in vedno naletela na zelo korekten odnos profesorjev. ok, če sem bila malo manj pripravljena, sem tudi vedela, zakaj takšna ocena. Nikoli, ampak res NIKOLI nisem naletela na je*anje v glavo, postavljanje čudnih vprašanj. pa nevem no, boste rekla da je to v 4 letih samo sreča?? ne rečem, kakšen profesor bi ti pri istem znanju zvišal, medtem ko ti eden pusti isto oceno - tukaj je pač odvisno od profesorja, ampak govorim tle o načinu, odnosu.. ne moreš vedno iskati vzrokov v drugih, včasih je dobro začet pri sebi.
no, pa še to bi rekla - včasih navadna beseda in človeški pristop zaleže več kot vse ostalo. sem imela tudi primer, ko mi je hotel profesor znižati oceno pa sem pač rekla da moram obdržat tisto oceno, ker sicer ne napredujem letnika in naj mi postavi še eno vprašanje - ja,lahko bi mi rekel ne, ampak ni, me je uprašu in pustu tisto oceno. saj tudi profesorji niso bogovi, so samo ljudje..
kar se tiče učenja in težavnosti tega študija - ja res, je, nekateri se učijo/učite cele dneve, pa kar ne gre oziroma gre bolj slabo. mogoče zato, ker vas ta študij ne veseli, ste šli na ta fax kar tako ali ste pač take sorte?
nevem, js zase lahko povem da delam že od 2. letnika, na predavanja nisem nikoli hodila, naredila vse redno in sem trenutno pred diplomo, s povprečjem 8,5. učila sem se vedno po službi, kar pomeni nekaj ur učenja na dan, ampak to pomeni INTENZIVNEGA učenja, mogoče sem predelala v tem času toliko kot nekdo ki je sedel za knjigo cel dan. hočem samo povedat, da se da, če se hoče in če imaš voljo. če te nekaj veseli, veš zakaj študiraš, je ful lažje. sicer pa se je včasih res dobro uprašat, če je to sploh to..ne mi zamerit, ampak za moje pojme je en izpit delati izpit več kot trikrat čudno. nočem nobenga užalit, ampak js bi sama sebe uprašala, kje delam napake in mislim, da ne bi krivila profesorjev in vseh ostalih..
in kot je napisala punca pred mano - ob tem študiju nisem nehala živet svojega življenja, normalno smo ga žual naprej, itd.. se mi zdi, da če se v času faxa posvetiš samo in le faxu, postaneš čist depresivn in sori, neproduktiven. jst si res ne predstavljam, kaj pomeni se učit od jutra do večera..itak pa je tut dokazano, da kar je nad 8 ur, možgani ne memorirajo več. tko da, ne se učit cele dneve, pejt umes na kak kafe, v naravo, stran od knjig u glavnem
ampak, kot sem napisala, samo moje mnenje in izkušnje..
Help ?
