Jutranje vstajanje

[[vanessa]]

Kdo pa nima probleme s tem?! Jst jih definitivno mam!
Zadnje čase celo ugotavljam, da mi je težje ustajat ob 8h (k mam bolj ksno šolo), ku pa ob 6h (ko mam preduro)
Rabim 5 min da sploh pridem k sebi (če ne prej zaspim).

[Miss N.]

še ena zvezdica zaspanka

vsak dan mam naštimano budilko na telefonu, radiouro (15 cm proč od glave in glas do konca) in mamino budilko. nekje v razmaku 15 min. in glej ga zlomka - js sploh ne slišim ure. ko spim, spim.
js zjutro tudi če slišim uro, k je na drugem koncu sobe, ustanem, jo ugasnem in grem nazaj u postlo. pa tudi če sm lačna. ustanem, grem pojest zajtrk in potem nazaj u posteljo. brez najmanjšega problema.

če sm pa sama doma (ko so moji na dopustu) mam pa naštimanih 6 budilk in še ni sigurno da bom slišala.

ponavadi mi mama reče sm te pršla 3x budit in js: "aja" js sploh ne slišim nič. tata me je enkrat celo polil z vodo, ker je bil naveličan tega, da se nikakor ne zbudim.

ne vem kako sm u srednji upala ustajat ob 5.00. zdej pred 8 ni šans.

čeprav priznam da mi je tudi služba malo zaj**** moje spanje. delam ob vseh mogočih urah - zjutro, popoldne, zvečer, ponoči. tako da...

aja, sm pa tudi zmožna it spat ob 9 zvečer in ustat drugi dan ob poldan. brez problema

[bouhica]

Ker hodim zelooo pozno spat (med 3. in 4. uro zjutraj, pogosto tudi pozneje), na ta racun tud dlje spim. Nekje ob 10h si nastimam uro, jo ugasnem in grem nazaj v postlo. Ponavadi se zaspim za kako urco, dve. Odvisno

Ne vem pa kaj se bo zgodilo z mano, ko bom zopet zacela z delom (in ziher bo treba ustajat, ko bi js komaj dobro zaspala). Ze od nekdaj mam namrec probleme s spanjem ponoci, ker zaspim komaj v jutranjih urah

Zbudim se pa tko al tko enkrat proti veceru

[*zeljka*]

jz tud sovražm budilko in to da morm ustat zgodi zjutri. lih dons tok komi gledam tle na šihtu, da bom kmal zaspala pred računalnikom

drugač od pon-pet ustajam 1 tedn ob 5h zjutri, 3 tedne ob 6h. usakič k ura zazvoni, bi najraj umrla, sam da mi ni treba ustat.
ob vikendih se pa od 7-ih naprej zbujam, edin če sm zuni do 3h, pol poznej...

najraj bi vidla da bi lahk spala do desetih, pa hkrati končala s šihtom ob 14h
žal pa je to nemogoče

[jemina]

Jz zjutri tko težko ustane. Ponavadi rabim eno uro, da vstanem iz postelje po tistem, ko mi budilka zvoni.

[Ryu]

grem že sama seb na žiuce k usak jutr budilko po 10 minut naprej pa naprejprestaulam, pol pa skor zamudim pouk, ker ne morm ustat takt k bi blo treba resnism jutranji tip in je zgodi ustat zame največja muka... sam k se pa zalaufam pa pol kr gre.

[amyZ]

Tud jz sm učas prestavlala budilko, sma baje je to najslabi. K ko se zbudiš morš ustat, ne pa poležavat.
Drgač pa...učas ustanem brez problema, učas se glih komi spravm na noge...kokr je. Odvisn kako noč sm mela al pa kdaj sm šla spat. Je pa pr men ful to, dab mogla vsak dan isto hodt spat in ustajat, sam valda se men ne da še za vikend pred sedmo zbudit. Sam sm pa čist hin če prekmau ustanem, al pa če grem pozn spat.
Drgač pa niti nism tečna zjutri, redke izjeme so.

[prinzessin]

Jooj, jutra niso moja stvar Prva misel, ko se zbudim, je :"Pa ne že spet..." Vseeno, ali me čaka dober dan ali pa polno preizkušenj. Ne maram juter. A-a. Pa nikakršnih težkih debat. Tudi me ni treba preveč natančno opazovat, preden se spravim v kopalnico in se umijem in počešem. Potem pa že nakako gre.
Če imam čas(vikendi, počitnice), potem tudi jaz prestavljam budilko, oziroma bolj svoje meje.To gre tako, da vsakih nekaj minut živčno trznem in pogledam na uro, koliko minutk si še lahko privoščim, čeprav bi morala vstati že daleč nazaj Imam svetlo zeleno budilko, ki sem jo kupila pred kakšnimi 5 leti v Celem svetu(une trgovinice, ko so imele vse po 200 SIT-uf, kako jih pogrešam!), super dela, pa še čisto moja je in edino tisti "bi-bi-bi-bip" me zmeraj zbudi, telefon ponavadi prespim...

[Mimi_M]

Kdo pa nima probleme s tem?!

Jaz !
res, jaz sem izrazito jutranji tip človeka, tudi ko sem bila mlajša, nisem nikoli pretirano težko vstala iz postelje.
Najbolj zgodaj sem vstajala malo pred peto uro zjutraj, ko sem kot študentka pomagala v eni kuhinji...

Drgač pa zdaj nimam nastavljene budilke, v službi nimam fiksne ure, kdaj moram bit tam, jo pa ima moj
in glede na to, da spiva vedno pri meni, se v bistvu zbudim skupaj z njim oz. še predno njemu zvoni telefon-budilka, to je ob 5.15,
ja, jst ponavad že malček prej gledam
Ko se enkrat zbudim, ne morem več zaspat nazaj, tudi med vikendom poležavava največ do kkaih pol devetih, zbudim(-va) pa se seveda že prej, ne sicer lih ob 5, ampak se okrog 6, 7 začnem premetavat po postelji.

[iluzija]

Kdo pa nima probleme s tem?!

Jaz !
res, jaz sem izrazito jutranji tip človeka, tudi ko sem bila mlajša, nisem nikoli pretirano težko vstala iz postelje.

A kljub prisili? Ker pri meni, če se sama od sebe zgodaj zjutraj zbudim, mi ni problem vstat, ampak če me pa budilka na silo vrže iz postelje, sem pa čista zabloda.

Sama imam na srečo samo ob ponedeljkih (pa ravno ponedeljek ) grozno uro za vstat... Pa še to, če pomislim, da sem celo gimnazijo točno ob taki uri vstajala, ni tako grozno (malo pred šesto), ampak ko pa začne budilka prepevat (na srečo poskočen komad ) se pa tako hudujem nad življenjem, da ni res... Nekaj deset minut (včasih tudi le pet) sem še vsa zblojena in hodim čisto avtomatizirana po stanovanju, ampak se po moje vseeno kar dokaj hitro zbrihtam .

Vedno si pa obljubim: ahhhh, saj grem kmalu spet spat - čeprav potem običajno ne grem .

[lolika69]

Jz tud nimam enih velkih problemov z ustajanjem. Mogoče me enkrat na mesec prime da bi še ležala u postli. drgač pa zvečer premislem kok časa bom zjutrej porabla za pripravo in si budilko naštimam. Ponavad se potem še ponoč zbujam in gledam kok je ura, da vem kok časa lahko še spim(vem da se sliš čudn, sam pač). Pol k pa budilka zazvoni jo ugasnem in takoj ustanem iz postle. Bl mam problem kadar mi ni treba ustat. Takrat sm pa zmožna poležavat u postli tud do kosila.

[ma|ick4]

Pri meni so isti problemi kot pri večini. Spat hodim pozno - nekje polnoči do dveh je moja ura in potem seveda morem dolgo spat(če ne spim najmanj 8 ur znam bit tečna) Budilko pa mam naštimano samo takrat,ko jo res rabim.Med vikendom če ne delam zjutraj je budilka ugasnjena in tudi vedno ko spim,mam telefon na tiho ker bognedaj da bi me kdo klical tak rano Brez budilke se sama od sebe zbudim ob 11h al pa še pozneje,razen včasih me pa fant preganja iz postle že prej Te pa sem resnično dolgo tečna

[Poki]

oh jaz pa ob tej spomladanski utrujenosti...bi spala, spala, spala....ja ja....

[*waterlily*]

Po tem k budilka zazvoni jo vedno prestavljam za 5 min...v nedogled dokler nism že pozna...pol pa s težavo vstanem in počas počas prihajam k seb

[mulatto_f]

Jz sem dokler sem bila v srednji šoli hodila res hitro spat, mela sm pravi otroški spanec tudi po 12 ur na noč. In se mi je čez teden nabralo toliko plusa dobesedno v spancu, da čez vikend, ko sem šla žurat, mi sploh ni bilo problem celo noč prežurat in ve nedljo sem bila že ob 8 vsa naspana in polna življenja pokonci... odkar sm v ljubljani pa je katastrofa! med tednom hodimo ful vn skoz vsak dan grem ful pozno spat, cez dan se delam in nevem kdaj sem se nazadnje naspala... obcutek mam skoz, kot da lovim in laufam za svojimi urami spanci, ki jih dejansko potrebujem, še med vsakimi počitnicami si ne pridem z urami spanca v +, da bi bila vsaj dobro naspana... poleg tega, se mi začne celo dogajat, da več kot spim slabše je... aaaaaaaaaaa, to ni dobro, ta ljubljana človeka čist z****