Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[linkica]

vem, da je tezko iti narazen z nekom s katerim si prezivel vecino casa, dal skozi slabo in dobro... si se navezal na njega, on nate... a vse se nekako zgodi z razlogom. ljubezen niso bolecine, trpljenje. ce je prava ljubezen, stremi k temu, da je nasa sorodna dusa oz. nas partner srecen, ceprav mi nismo. to je tista brezpogojna ljubezen.

do sedaj sem spoznala to, da bolj kot se za nekaj trudis, bolj se ti nekako izmika. ne smemo se sekirati. moramo znati uzivati v svoji kozi in to sami s sabo. ne smemo iskati druge (boljse) polovice v drugih. ta druga polovica smo mi. in takrat pa postanemo zanimivi za druge. ker vidijo kako lepo se imamo sami s sabo.

veliko zgodb (tudi svojo) sem namrec prebirala v tem smislu: vse sem naredila za njega, vse sem mu dala, vzamem si cas, dam mu ljubezen, denar, nikoli mu ni dovolj, ljubosumen je... saj veste, kaj mislim. vse mu das, nase pa pozabis. napaka. prvi smo mi sami! sele potem so drugi...

[duncy]

vem, da je tezko iti narazen z nekom s katerim si prezivel vecino casa, dal skozi slabo in dobro... si se navezal na njega, on nate... a vse se nekako zgodi z razlogom. ljubezen niso bolecine, trpljenje. ce je prava ljubezen, stremi k temu, da je nasa sorodna dusa oz. nas partner srecen, ceprav mi nismo. to je tista brezpogojna ljubezen.

do sedaj sem spoznala to, da bolj kot se za nekaj trudis, bolj se ti nekako izmika. ne smemo se sekirati. moramo znati uzivati v svoji kozi in to sami s sabo. ne smemo iskati druge (boljse) polovice v drugih. ta druga polovica smo mi. in takrat pa postanemo zanimivi za druge. ker vidijo kako lepo se imamo sami s sabo.

veliko zgodb (tudi svojo) sem namrec prebirala v tem smislu: vse sem naredila za njega, vse sem mu dala, vzamem si cas, dam mu ljubezen, denar, nikoli mu ni dovolj, ljubosumen je... saj veste, kaj mislim. vse mu das, nase pa pozabis. napaka. prvi smo mi sami! sele potem so drugi...

dobr tole povedano. se popolnoma strinjam.. in res je bolj k se za nekaj trudis..bl to doloceni ljudje izkoriscajo..in tak je moj bivsi..bl k sm ga prepricevala.pa se trudla za njega...slabs je bilo...in k sm vidla da ni vec poti nazaj..da ni vredno... ko sm razcistila sama pr sebi..da ni vreden nicesar vec..sem odnehala...pustila sm ga pri miru..nehala klicat,pisat in mu tezit...in kaj se je zgodilo po nekaj mesecih?'...tip se je spomnu da bi rad da ostanema v dobrih odnosih...ja hitr si ni kej sm si mislila...od zacetka mi je blo ful tezk..zdj k sm se pa sprijaznla z vsem pa na easy jemljem stvari..in zdj je njemu cudno zakaj se tak obnasam ...jasno je da sm sama pr seb razcistla dolocene stvari,da sm ugotovila da me ni vreden, da si zasluzim kej bolsega... tak da ja..sele k clovek sam pr seb ugotovi in razcisti kaj hoce in cesa je vreden..sele takrat lahko naredis dolocen korak dalje... js sicer z bivsim ostajam v stiku..in ne zarad njega ker bi on tako zelel..preprosto mi nkol ni naredu nc slabega..ampak enostavno ni slo..k sm ga prebolevala tega nism vidla..zdj pa vidim marsikaj drugace..in ja vsak rabi cas zase,cas da spozna...ca se vsaka stvar zgodi z dolocenim namenom..in da bolecina ni nikdar tako trdna da je cas ne bi pozdravil... punce vzamte si cas zase in za premislek zakaj je bolse da je tako kot je...

[linkica]

DUNCY, super si tudi ti napisala... od vsakega cloveka se nekaj naucimo. vsi so tukaj nasi ucitelji na nek nacin.

vem, da se slisi sebicno, ampak nobenemu ne smemo dopustiti, da se zanj vrti nas svet. da smo osredotoceni 100% le nanj... tista oseba potem to zacne izkoriscati, ker vidi, da bomo vedno imeli cas za njega. vcasih bi se lahko mi zenske kaj od moskih naucile (tudi oni kaj od nas), ampak oni znajo spretno izkoristiti cas in si ga tudi vzamejo zase. me zenske pa imamo malo hobijev in si cisto premalo casa zase vzamemo. tudi me ne smemo biti vedno na razpolago le njemu. tudi ce mamo fanta si vzamimo cas za prijateljice.

upam, da bom vsem prebolevanje cim lazje, cim krajse.

[Smreka]

veliko zgodb (tudi svojo) sem namrec prebirala v tem smislu: vse sem naredila za njega, vse sem mu dala, vzamem si cas, dam mu ljubezen, denar, nikoli mu ni dovolj, ljubosumen je... saj veste, kaj mislim. vse mu das, nase pa pozabis. napaka. prvi smo mi sami! sele potem so drugi...

Točno to. Vse jim damo, potem pa pričakujemo, da bomo vse to dobile nazaj. Damo jim pod pretvezo, da jih ljubimo, da nič nočemo v zameno, da so to dejanja nesebične ljubezni. A če bi res dale iz gole ljubezni, ne bi pričakovale NIČ v zameno. Tako pa pride trenutek, ko nam dopizdi, in mu začnemo očitat, kaj vse je dobil od nas, me pa nič. Pa pismo, saj sploh ni prosil za karkoli! Damo zato, da ga kao obdržimo, damo zato, da bomo mele argumente, ko nas bo hotel zapustit.
Grozno res kaj delamo in vprašanje je, ali je sploh mogoče še brezpogojno ljubiti v naši družbi?

[linkica]

SMREKA: tole si pa super napisala. sem se iz drugega zornega kota videla moj post.
a potem smo vsi veliki egoisti? ne vem... v bistvu mislimo, da smo dali iz ljubezni, sam ni ne... ker si to nazaj zelim in se po vec hlepimo? kaj potemtakem sploh je ljubezen?

mislim, da se obstaja brezpogojna ljubezen. samo drugo vprasanje je, ce sta taksna cloveka sploh skupaj?

[Smreka]

Uf... jaz vedno bolj ugotavljam, že recimo samo po postih naših punc (vseh nas, da ne bo pomote) - kaj se zgodi, če nas tip zapusti? Jokamo in prebolevamo in gor in dol in vse smo nesrečne. Če bi šlo za brezpogojno ljubezen, bi rekle - ok, pojdi, bodi srečen sam, z drugo whatever... Ampak ne, me jokamo, ker želimo da je z nami. Ali bo srečen z nami ali pa ne bo. Temu težko rečemo ljubezen. In ja, egoisti smo. Želimo nekoga ob sebi, želimo nekoga, ki nam bo nekja dajal, delamo pa se, da je to ljubezen. Kot sem že rekla - če nič ne dobimo nazaj, pač ne bomo z njim.
Sej vem da me boste zdej vse napadle samo resnično ne verjamem v brezpogojno ljubezn razen med starši in otroci. Amopak - da ne bom krivična - vem, da obstajajo bejbe, ki so sposobne rečt - pojdi in bodi srečen z drugo...

In ja..če se najdeta dva človeka ki brezpogojno ljubita.... vprašanje koliko časa bosta skupaj - ker bosta imela še višje cilje v življenju kot bit samo z enim na enem mestu...

[linkica]

jaz sem bila cisto ista (upam, da nisem vec)... pa tista vprasanja: a misli name, zakaj me ne poklice, kaj dela itd. noben clovek ni nasa lastnina in si ga ne moremo lastniniti. zal... ne gre drugace. vsak je clovek zase. ce nam je Bog dal moznost svobodnega razmisljanja in odlocanja, kako si potem lahko mi vzamemo pravico do nekoga... in ga nekako zasuznjiti. ne moremo...

ja res je. oz. tista dva bosta skupaj, samo se ne bosta zaslisevala kaj sta pocela itd. povedala si bosta ob priliki in bosta preprosto srecna. ob taki cistosti duse ti tudi na pamet ne pride, da bi varal. energiji njuni sta tako povezani, da sta na nek nacin res sorodni dusi. ampak vsaka zase.

[flomaster]

Ja sej najlažje je rečt, ampak samo rečt sam pri sebi naj gre, naj uživa, mene je tak strlo, pokopaol...
moreš vedet, da je oseba, s ketero sta imela vse sedaj srečna, če je seveda, ali samo igra, ampak dobro, lepše gre sigurno enemu, drugemu pa težje.
ljubezen je taka, da se vedno eden pri drugemu zadolžujeta, in na koncu eden nasrka,ampak samo eden trpi. ne vem zakaj je tak ampak čim lepše je tem bolj trpiš potem. škoda...
ampak tudi če ti je tak težko da sploh ne živiš prav, da se vlečeš iz dve v dan moreš vedet, da si tej osebi nekaj dal, da lahko ona uživa ti pa trpiš.

[bonboniera]

flomaster, trpita oba. vsaj v mojem primeru sva oba trpela enako močno. je bilo zelo hudo. to vem, ker mi je on povedal kako je bilo z njim ves ta čas. in moram reči, da je bilo pri meni zelo podobno. odvisno pač, kako močna je bila ljubezen.

[Maya19]

Keri se ti je že javil kaj tvoj fant?

[keri]

Ma ni ne duha ne sluha o njem. Ampak danes sem boljše volje. ne vem še kaj bom naredila, nekako morava to razčistiti če ne drugače, tudi če ne ostaneva skupaj vsaj zato, ker se bova verjetno srečevala in ne bi se potem rada izogibala krajev kamor on hodi sam zato, da ga ne srečam.....čisti računi pač.....poročam kako se bo situacija odvijala naprej

[flomaster]

flomaster, trpita oba. vsaj v mojem primeru sva oba trpela enako močno. je bilo zelo hudo. to vem, ker mi je on povedal kako je bilo z njim ves ta čas. in moram reči, da je bilo pri meni zelo podobno. odvisno pač, kako močna je bila ljubezen.

ne razumem kak lahko oba trpita? če bi oba trpela enako, in bi si želela en drugega bi bila spet skupaj, ne pa da trpi vsak v svojem kotu doma... noben človek noče trpet, in si bo uredil tako da ne bo trpel.

[bonboniera]

flomaster, povej to dvema trmastima človekoma. saj sva po pol leta zopet navezala stike, ampak sva se oba raje oddaljila, ker so bile rane še preveč sveže. boli že sama misel na to, da če bi ponovno skupaj okusila takšno srečo in ljubezen, da bi jo spet izgubila. to naja preveč straši, ker so bile muke takrat res neznosne.

[Smreka]

flomaster, povej to dvema trmastima človekoma. saj sva po pol leta zopet navezala stike, ampak sva se oba raje oddaljila, ker so bile rane še preveč sveže. boli že sama misel na to, da če bi ponovno skupaj okusila takšno srečo in ljubezen, da bi jo spet izgubila. to naja preveč straši, ker so bile muke takrat res neznosne.

Zdej pa mene res zanima, zakaj sta nehala???
Mislm a je to prava ljubezen, da prevlada trma??? Res ne štekam..

[flomaster]

če bi ljubezen bila dovolj močna, pa ne pravim da pri vama ni bila ker te ne poznam, bi eden vsaj poskušal nehat trpeti in navezal stik. ne razumem zakaj bi nekdo trpel, če lahko takoj trpljenje spremeniš v neskončno srečo.