Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[*FaLLeN*AnGeL*]

Men je pa kočno nardil KLIK in je use spet super . Sploh ne mislim več nanga in mi tud slučajno ni več do tega, da bi bla skupi in se prou super počutim in sm ful vesela, da sva končno končala, ker se je res predolg vlekl. In zdej seveda novim dogodivščinam naproti hehe .

[BIBI21]

Men je pa kočno nardil KLIK in je use spet super . Sploh ne mislim več nanga in mi tud slučajno ni več do tega, da bi bla skupi in se prou super počutim in sm ful vesela, da sva končno končala, ker se je res predolg vlekl. In zdej seveda novim dogodivščinam naproti hehe .

Pazi, ker ponavadi vse za teboj pride ...

[*Lara*]

Ja...se strinjam z BIBI, ampak po drugi strani pa super da tako razmišljaš....ker potem človek že svoje možgančke prepriča da je res o.k...tak da kar tako naprej

[angeLcek.]

To je pa tko fajn filing, ko nekoga preboliš. Še posebi, če si zrad njega velik pretrpel.
Vem, da se u tistem trenutku, dokler si zaljubljen, zdi to tako nemogoče. Pozabit. Ni šans .. ne moreš si niti predstavljat življenja brez te osebe, kaj šele da jo vidiš srečno z nekom drugim .. use se ti zdi tko težko, use boli, srce se ti para ko ga vidiš .. To je res grozno
Ampak potem ko ti enkrat rata pustit to use za sabo, ti pa sploh ni jasno zakaj si tolko cajta zgubu zarad nekoga..
In tko fajn je, ko lahko pogledaš nazaj in vidiš, da je res pozabljen. Lahko živiš dalje, se veseliš novim stvarem in tudi če vidiš stvari, ki so te učasih spomnile nanj, te zdej ne ganejo več...

Najtežje je pa takrat, ko maš to osebo še vedno rad. Težko se je 'odlepit' od nje.. Vse te veže nanjo, hočeš jo zraven, pogrešaš jo, ne vidiš nobenega drugega .. Grrr, sovražim ta občutek.

Sm že večkrat šla skozi to, ampak vedno vem, da lahko prebolim. Ne bo niti prvič niti zadnjič, ker je mogoče. Je še veliko drugih, ki pritegnejo tvojo pozornost in sčasoma ugotoviš, da je živlenje prau fajn tudi brez njega ..

[spelcyika]

težko je prebolevat osebo,ki ti zelo velik pomen..sam najbolj je da vse same pr seb razčiste da vs ni vredn in use probite čim mn mislt na njega pa it v družbo vem fuuuuul je težko to pa zato ker ubistvu sama doživlam isto ...sem tut na kšnih partyih probala samo plesat s kom pa ful ni šlo ker sm mela pred očmi samo njega..pol se mi je pa še pred očmi bivši prkazu k sm ga pa res čist prebolela in zdj se je spomnu da mu fuuul pomenm ampk on je že preteklost zame.. trenutno objokujem mojga in mi je res fuul hudo ..edina stvar k jo loh nrdite ve je to da ste čim več zuni nekje v družbi
pa želim vm čim lažje prebolevanje (ker trenutno sama use to doživljam)
PUNCE DRŽTE SE!!

[roni]

men se zdi da je zadne čase čist preveč razočaranih v ljubezni...
mislm kaj je s tem svetom.. al je z mano kej narobe?

[*FaLLeN*AnGeL*]

Ja...se strinjam z BIBI, ampak po drugi strani pa super da tako razmišljaš....ker potem človek že svoje možgančke prepriča da je res o.k...tak da kar tako naprej

O hvala za tak vzpodbuden post . Drugač pa ja tud jz se strinjam z BIBI, da ponavad, ko misliš, da si že čist kul potem use pride za tabo in je spet hudo. Tud to se mi je že zgodil sam zdej je res drugač. Sploh ne mislim več nanga, tud slučajno si ga ne želim poklicat in čist nč nism slabe volje, ko pomislim nanga. Vesela sm, da sva mela kar sva mela in mu res želim srečo z drugo, ker jz si pač življenja s takim tipom ne predstavljam.
In končno sm začela uživat, ker sm spet sama in mi noben več ne govori kaj je prou in kaj ne, lahko grem vn in se spogledujem z drugimi itd.

[*Lara*]

O hvala za tak vzpodbuden post . Drugač pa ja tud jz se strinjam z BIBI, da ponavad, ko misliš, da si že čist kul potem use pride za tabo in je spet hudo. Tud to se mi je že zgodil sam zdej je res drugač. Sploh ne mislim več nanga, tud slučajno si ga ne želim poklicat in čist nč nism slabe volje, ko pomislim nanga. Vesela sm, da sva mela kar sva mela in mu res želim srečo z drugo, ker jz si pač življenja s takim tipom ne predstavljam.In končno sm začela uživat, ker sm spet sama in mi noben več ne govori kaj je prou in kaj ne, lahko grem vn in se spogledujem z drugimi itd.

To si me pa zdej nasmejala..."ker si življenja s takim tipom ne predstavljam"

Ma super. Evo...zdj si ti na vrsti...novi fantje...nove romance. Matr kok ti bo luštno

[miskica1983]

ojla

evo spet se bom jaz malce oglasla..po dolgem času...nisem ga še prebolela dokončno, sam počutim se pa dosti bolje. edin šok je bil danes ker sem sanjala da mi je napisu mejl da ima v petek (torej danes) čas da lahko greva na kavo....in potem jst v službi odprt google talk...in kar naenkrat se pojavi okenček in mi je on pisal...kao kako sem...

in jst bleda kot zid gledam v tisto....nisem mu nič odpisala...

šokiralo me je to da sem jest na nek način to predvidela v sanjah...grozno...

aja pogrešam ga še...14 dni že kolcam kot zmešana in si mislim kar misli name prasec..sej boš vidu kaj si zgubu.

sam ven iz sebe sem mogla tole dat

upam punce da tudi ve napredujete..

lp

[onegirl111]

hej!
no ko berem vaše poste...in si zamislim da bi bila na tem mestu jaz...si kr predstavljam vašo stisko....
samo če pomisliš da so kreteni , ki nas niso vredni, mi postane kr boljše pri srcu...

mene že od nekdaj vodi misel: mogoče Bog želi, da srečamo nekaj nepravih ljudi, preden srečamo tisto pravo osebo, saj bomo le tako hvaležni za dar, ki ga imamo....oziroma ga boste dobile...

punce glave pokonci, pa mejte se rade:)

dijo

[*Lara*]

Miskica, prav čakala sem te, da se kaj oglasiš Jaz ti predlagam, da mu nič ne odgovrajaš in odpisuješ...ker to mu le bolečino lajšaš. Tebi je nima nihče...

Drugače pa držim pesti zate in za vse ostale beybe,da date to čim manj stresno in boleče skozi

[no angel]

Občudujem ene, da vam tak hitr rata (al pa ste vsaj na dobri poti, da vam). Men po pol leta ni NITI MAL lažje, niti mal ga nism pozabla in še zmeri do njega čutim čist isto kot takrat. Pa mislim, da se še lep čas ne bom premaknla s te točke. Ta človek mi je uniču življenje.

[BIBI21]

Nekje sem prebrala ta odstavek :

" Nikoli zares ne izgubimo tistih, ki smo jih zares ljubili. Ne glede na to, kaj naj morda ločuje - čas, razdalja, nov partnerski odnos, celo smrt - sta ljubezen, ki smo jo delili, in duša, ki smo jo v tej ljubezni spoznali, v našem srcu za vedno naši.
Vse osebe, ki ste jih ljubili, so vas spremenile. Zaradi tistega, v kar ste se razvili, ker ste jih ljubili, bodo vedno z nami. Partnerski odnos se lahko konča. Toda ljubezen je večna. Nikdar ne boste izgubili nikogar, ki ste ga resnično ljubili."

kaj menite o napisanem?

sama se delno strinjam, delno pa tudi ne ...

[maffy]

Nekje sem prebrala ta odstavek :

" Nikoli zares ne izgubimo tistih, ki smo jih zares ljubili. Ne glede na to, kaj naj morda ločuje - čas, razdalja, nov partnerski odnos, celo smrt - sta ljubezen, ki smo jo delili, in duša, ki smo jo v tej ljubezni spoznali, v našem srcu za vedno naši.
Vse osebe, ki ste jih ljubili, so vas spremenile. Zaradi tistega, v kar ste se razvili, ker ste jih ljubili, bodo vedno z nami. Partnerski odnos se lahko konča. Toda ljubezen je večna. Nikdar ne boste izgubili nikogar, ki ste ga resnično ljubili."

kaj menite o napisanem?

sama se delno strinjam, delno pa tudi ne ...

Jaz se s tem praktično v celoti strinjam. Stvari, ki so se ti zgodile bodo zmeraj del tebe, možgani fizično naredijo zapis. In tisti zapis je tam. Najboljši način, da kakšen zapis predelaš je, da ga nadgradiš, mu daš drugačen zaključek, pečat.

[maffy]

Joj, punce, jaz tudi prebolevam sedaj nekoga Ne morem zaključiti v svoji glavi.

Skratka problem je bil v tem, ker on ni maral k meni hodit, živim sama, jaz pa sem počasi se naveličala non-stop delit vse z njegovimi starši. Nič nisem imela proti njim, samo pač, nisem bila sproščena. Poleg tega nikoli nisva bila v njegovi sobi ampak smo bili vseskoz skupaj. Pri meni pa ga je motilo, ker sva bila sama. Sej stvar je simpl po eni strani, lahko bi si rekla pač, mamin sinček in šla naprej.

Samo tle me vrta črv, kaj če je bil tak, ker ga nisem prevzela, kaj če bo pri drugi ves drugačen. Kaj, če noben ne bo mogel bit z mano , sploh tole zadnje me žre...