lakeesha napisal/-a:purple_rain glede na druge kako so povedale al pa dale idejo za povedat (greš kupt copatke, dudka, žabce...) se mi njen način ne zdi nč posebn...
veš kaj, moj fant je nosečnost pričakoval ker sma že delala na otroku nekaj časa, tak da nekih jakih presenečenj mu niti nisem nameravala delat..men je blo lepo ko je zajokal, že s tem je pokazal da sem ga osrečila. nič bolj ga ne bi osrečili še kakšni copatki zraven, ker koker poznam mojega fanta tistih copatkov sploh opazu nebi. misliva pa tašči in tastu nekak na tak zanimiv način skupaj povedat na pričakujeva. sam to bo šele po prvem pregledau, prej ne.
kako pa?
boš prva zvedla OT: sicer pa opažam malo sarkazma v tem vprašanju, veš NIA js se na tvojem mestu ne bi norčevala iz drugih, ker sama maš včasih take poste da sam
Nama ta otrok pomeni vse na svetu in sploh ni važno kako bova povedala najinim staršem, vem pa samo da bo veselje nepopisno
jst bom pa malo spremenila tole uprašanje...kako ste fantu povedale, da si želite otroka? oz. kako bi mu povedale?
midva se še ne pogovarjava o teh stvareh...si pa jst res ful želim enga babya-čeprow vem, da je še malo prekmalu...ampak bi se dalo... samo fax morm pač prej nrdit.
strah me je, da bi izpadlo ful čudno če bi mu zdej omenla to mojo željo...strah meje da bi ga prestrašla s to idejo...
me pa ful zanima kako on razmišlja o tem...
pa načni tak čisto splošen pogovor o otrocih, da boš videla, kaj si misli o starševstvu nasploh. za to se mi ne zdi prezgodaj, ker gre za eno tako pomembno temo, da je pomoje fajn že od začetka vedet, če dva vsaj približno podobno gledata na stvar.
verjamem pa, da bo paniko zagnal, ko bo slišal, da hočeš pri 20ih otroka, pomoje bi jo vsak tip
ne vem, men ni blo problem povedat mu, da si želim bebota...sem bla enkrat poleti letos čist raznežena in sma se neki pogovrala o otrocih na spošno, pol pa sem kr navezala na naju in mu začela razlagat, pa sem mu tolk iskreno govorla da so mi solze tekle ...čist je blo čudno, nisem pa vedla kako bo odreagiral, glede na to da sva se neki časa nazaj pogovarjala da bova še sigurno počakal par let. tk da me je ful presenetu, ko je reku da naj sam izpite dokončam,pol pa sploh ni problema(naj povem da sm zadnji letnik in da mam še sam 8 izpitov do konca faksa) tk da če bo vse kot mora bit, bi lahk začela delat intenzivno na tem že to al pa drugo leto
lesnik napisal/-a:Jaz vem da če bi bila noseča ne bi v nobenem primeru naredila splav,tudi če bi bila mlada in zanosila ne bi naredila splav.Ko če narediš splav ti ni takoj žal samo po parih letih.Sem proti splavu.
jaz se tudi strinjam s tazadnjim postom... niti pod razno mi ne pade na pamet splav...
ko je nama poču kondom in sm kljub tablekti bla v strahu, sm mu povedala da če je kej na tem, bom obdržala bebiko, pa tut če ostanem sama. (kar se pa neb zgodl -baje )
Jst sem pa za splav, če nekdo psihično ali denarno ni sposoben imeti otroka. Kajti, če si ga ne želiš tega otroka ga sigurno ne boš imel rad tako kot pa če ga nestrpno pričakuješ. In zato ga daš u posvojitev, kjer ponavadi otroci samo trpijo. In pa če nimaš denarja, da bi otroku omogočil neko normalno življenje je tudi bolje, da ga nimaš kot da živiš na plečih starih staršev otroka. Ker samo od ljubezni se pač ne da živeti.
OT: sicer pa opažam malo sarkazma v tem vprašanju, veš NIA js se na tvojem mestu ne bi norčevala iz drugih, ker sama maš včasih take poste da sam 
)
