Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

BIBI21

^^ točno tako kot si sama napisala je pri meni. vem da določenih stvari ne bom pri novem nikoli več počela, kdaj kakšo stvar požrla v sebi in držala jezik za zobmi in se kdaj tud komu "v rit lezla", da bo ja drugače.
sicer je pa tako, si že nisva bila usojena in je tako moralo biti.

on bi reku "čudna so pota gospodova" ... in še kako res je.

sicer pa tudi, če nama je namenjeno, bova že še prišla skup in premagala vse ovire in o tem sploh ne razmišljam, sam če je tako namenjeno, te že usoda skup naaj pripelje, pa naj bo to v mesecih, letih...

kamis

Ja evo če bo usoda in življenje hotelo da bova še kdaj skupi bova če ne pa mi bo prpelala druzga...

BIBI21

T@r@ napisal/-a:Sploh nevem kako bi začela... Toliko je besed, ki mi odmevajo v glavi, da pravzaprav ne vem, katero bi naj čimprej spravila iz nje ... Že vnaprej povem, da me lahko obsojate, če se vam bo zdelo tako prav, lahko me zmerjate, kajti tudi sama se zavedam, da delam iz dneva v dan večje napake. Ne morem odnehati. Ne morem se odtrgati od njega. In najhujše je da .... Saj sem slutila ves čas, ampak dokler nisem slišala iz NJEGOVIH ust nisem bila prepričana. Rekel mi je, danes, da me ima še vedno rad, da dvomi da me bo sploh kdaj lahko pozabil... Da je uničen ... In verjamem mu. Jaz sem bila enaka. Vendar zdaj, ko so minili 4 mesci, sem se nekako pobrala. Drugega mi ni preostalo. Priznam, da sem tudi jaz kriva, da se je najina pravljica takrat končala, pravzaprav sva kriva OBA, čeprav me je pustil OM. Tega se zavedava... Ampak kljub temu je težko. Težko je pozabiti nekoga, ko veš, da...... Vem, da je to totalnoma butasto, vendar... Trenutno ima punco a pravi, da ves čas išče v njej mene, da jo ima za to, da bi me čimprej pozabil. Včasih sem si želela, da bi bilo tako kot trenutno je. Da bi prišel k meni in mi rekel, da me noro ljubi. Zdaj pa... Po vsem tem času, po vseh teh solzah, po vsemu razočaranju si tega res več ne želim. To sem mu tudi povedala. Da prihodnosti nimava več. Razumel je. Ampak kako zdaj naprej? Kako naj živim naprej z mislijo, ko vem, da se imava rada, pa NE MOREVA biti več skupaj??

ko bi in če bi kdaj kaj takšnega slišala sama iz njegovih ust, bi bila situacija popolnoma drugačna ... ampak tega ne bo ... ne bo dal on svojega ponosa

metuljčica*

BIBI21 napisal/-a:z mojim bivšem sm kar precej resno mislila, si nekje planirala stanovanje in vse, celo na otročku sva delala

Nekomu tam zgoraj se iz srca zahvali, da vama ni uspelo. :wink:

BIBI21

metuljčica* napisal/-a:
BIBI21 napisal/-a:z mojim bivšem sm kar precej resno mislila, si nekje planirala stanovanje in vse, celo na otročku sva delala

Nekomu tam zgoraj se iz srca zahvali, da vama ni uspelo.

vedno bolj sem v to prepričana in hvaležna, da se je izteklo tako kot se je, čeprav se na momente še vedno spomnim nanj in na tiste najine lepe trenutke ...

*FaLLeN*AnGeL*

Men je pa zdej kr naenkrat ful lažje. Pomoje sm končno dojela, da je to to in se sprijaznla s tem. Mal me še skrbi, ker sva brez kakršnega koli pogovora končala in to kr po mobitelu čeprou sva si prisegla, da ne bova na tak grd način končala ampak ok. Bojim se samo, da me bo čez kakšn mesec, ko bom končno pozabila, klicu in me uprašu, če se lahko pogovoriva :roll:

.
Drugač sm šla pa že nekak naprej, ker je vedno bolj v mojih mislih nekdo drug in ne ta bivši in to se mi zdi res velik korak

.

Kako ste pa ostale?

jozica1

ojoj u petek sem na žuru s sošolci (kolegi) po 5h letih srečala mojega bivšega, ki ga je priperljal prijatelj

to pa je zanimivo..

osamljena

včeraj sem ga po dolgem času vidla in spoznala da ga še sploh nisem prebolela :cry:

ker sva skregana (po krivdi drugih) sem mu poslala sms pa se mu opravičla za vse čeprav nisem skoraj nič kriva ampak ni odpisal :cry:

čedalje bolj se mi zdi da je edini ki bom ga lahko kdaj imela rada.

miskica1983

meni se bo zmešalo....minil je že več kot en mesec odkar sva končala, vmes sem bla čist ok, sem misllila da bom normano šla naprej z življenjem....in potem bum...sem šla po svoje stvari k njemu in od takrat mislim samo nanj....in na to kako bi bilo fajn da bi blo spet tako kot je bilo. da bi bila spet skupaj....da ga mam še preveč rada da bi ga izpustila. ne vem kako naj grem z življenjem naprej če mislim nanj, če nanj misli srce...

*Lara*

miskica...prav nate sem cakala, da se kaj oglasiš. jooj...res zoprno, da si spet padla nazaj v ta čustva....ampak tak je način prebolevanja...ko misliš da si že ok..spet padeš nazaj...Kot valovanje...to je nekaj popolnoma normalnega...del prebolevanja...

Držim pesti zate, da boš imela čim več moči in pozitivne energije

Josephina

Tole prebolevanje je en k***c. Ko bi lahko zaspal pa se zbudil, pa bi blo vse ok.

roni

pomojem je tut čist normalno to. tut pri sebi opažam. na žalost je pa še tako vreme...to name ful vpliva. ene dneve sem taka optimistka in mam tok energie, volje,.. pa pridejo spet dnevi ko bi cel dan jokala v pojstli, sploh ne bi vstala... in bi ga nazaj. samo očitno ga nazaj ne bo.

čimveč misli naprej in ne nazaj. mogoče je samo boljše da pospraviš nazaj njegove stvari. da jih ne gledaš vsako minuto.. vem vem...težko je. delaj kar ti paše (če je to jok, potem moraš jokat - v petek sem cel dan prejokala in potem te že tako vse boli in stiska pri srčku da sploh ne moreš več..in pomaga). vsak preboleva na svoj način. to je pač čas ki ga tvoj srček rabi da se sestavi nazaj skupaj.

:knuddel: nisi sama... če kej pomaga

~Mishka~

tut jz sm dons ugotovila, da ga sploh se nisem prebolela in se morm nekomu izpovedat... :cry:

poznava se 5 let (bla sosolca v srednji soli) in ze od zacetka sva bila prijatelja, vendar se je cutila tista kemija med nama...odlocla sva se, da bova probala bit skupaj (jaz nisem bila navdusena nad tem, da sva sosolca) ampak sva sla kmalu narazen...v 3. letniku ista zgodba...ostala sva prijatelja...nato se je on odlocil, da mu je bol pomemben sport kot sola in zaceu sš delat po izpitih, tako da se nisva vec videvala tako pogosto, ampak ko sva se so vsi govorili, da je se vedno nekaj med nama, noben od naju pa ni upal narediti prvega koraka in se vsaj pogovoriti o tem...odkar se je izpisal iz sole sem mislila, da se bova oddaljila, izgubila stike...vendar jih nisva...slisiva se po msn. vcasih pade kaksna pjacka...pred dvema tednoma mi je rekel, da naj si danes vzamem cas, ker pride na moj konec zaradi nastopa...komaj sem cakala, da se vidiva...z njim mi je bilo lepo tako kot vedno in spet sem cutila tiste metuljcke v trebuhu, iskrice v oceh...pa sem ze mislila, da je to za mano...zakaj ga se nisem pozabila??

miskica1983

stvari sem že pospravila, slike in take zadeve ki so bile podarjene ampak če želim skriti vse kar me spominja nanj lahko spraznim sobo....tudi stvari ki sem jih recimo kupila sama...vendar je bil on zraven, ko smo bili na počitnicah ali pa bilo kje...

vem da je tole prebolevanje en drek...ampak ne gre...trenutno ful preveč mislim nanj...pa na to kje je, ali je z njo...vem da s tem sebi ne delam usluge ampak preprosto ne gre. in še to ...imela sem manjšo prometno nesrečo...in ker se mi je to zgodilo prvič...na koga sem najprej pomislila da bi mi pomagal.....nanj !!! in zdej bom mogla vse te zavarovalniške zadeve, pa cenitev škode, pa zment se za popravilo....to bom mogla sama - brez njega.

vem da nisem sama, preveč nas je punc katere smo obtičale v taki bedni situaciji.

jutri gremo delat....spet malce zaposlit misli....saj bo sčasoma...

majaoko

Ne smete bit same in skoz o njem razmišljat. Potem itak, da ste žalostne in ga ne prebolite. Treba je biti v družbi, se zabavat in takoj, ko ti misli zaidejo v tisto smer se treba prisilit in nehat. Še bolje pa je če imate prijateljico in ko vam je hudo jo pokličete al gresta pa mal ven ... pa bo :wink:

Cosmopolitan

Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

Kako dolgo ste rabili,da ste preboleli končano zvezo?

!

!