Vernost ne bi smela vplivati na stališče do odnosa med cerkvijo in državo. Vernik ali ateist, predsednik mora po moje zagovarjati ustavo, torej ločitev cerkve in države. Seveda pa naj bi se zavzemal za dobre odnose - dokler ni treba za boljše odnose kršiti ustave.
Türk je najbolje repliciral Peterletu v odgovoru na vprašanje o ustavnih sodnikih. Peterle je zagovarjal "tvoje stališče" - da morajo biti zastopani sodniki različnih "svetovnih nazorov", Türk pa mu je odgovoril, da svetovni nazor ni pomemben, saj dober sodnik, ki dela strokovno, dela po zakonih in ustavi, ne pa po svojih osebnih nazorih.
Torej, moje mnenje ni čisto tako, kot mi ga pripisuješ. Nisem proti vernemu predsedniku, nasprotno - to me sploh ne zanima. Lahko je osebno proti splavu - nočem pa, da se zavzema za spremembe ustave, ki bi splav prepovedale vsem. Nočem, da predsednik, ko je na oblasti, uveljavlja svoje osebne interese.
Če malo pretiravam - vseeno mi je , če je predsednik recimo zdravnik, pričakujem pa, da zato ne bo vsem zdravnikom povišal plače za trikrat. In vseeno mi je, če je katoličan, dokler zagovarja mnenje, da zakoni veljajo vse in da mora tudi cerkev kot pravna oseba plačevati davke na dobiček. (lahko se ji pa določi olajšave za določene namene, kjer cerkev izvaja zadeve, ki so v interesu države - sociala in to)
Seveda pa vem, da tudi pri nas najbrž veliko ljudi ni volilo Peterleta samo zato, ker je veren. Saj ne pravim, da je pri nas raja kaj boljša od Američanov.
