Plače vsem funkcionarjem na državni ravni se bodo z letošnjim januarjem začele obračunavati po novem plačnem sistemu. Premier Janez Janša je skladno z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) vsem ministrom določil osnovno plačo 5.296 evrov bruto.
Ministrskemu zboru je premier Janez Janša osnovne plače zvišal za 181 evrov, ne glede na uspešnost posameznega ministra.
S tem bo nova osnovna plača vseh 17 Janševih ministrov od njihove zdajšnje osnovne plače, ki po podatkih ministrstva za javno upravo (MJU) znaša 5.115 evrov bruto, višja za 181 evrov. Od skupno 65 plačnih razredov, v katere se po reformiranem plačnem sistemu uvrščajo funkcionarji na državni in lokalni ravni ter skoraj 160 tisoč javnih uslužbencev, se je premier Janša odločil, da ministrom po ZSPJS da najvišjo možno osnovno plačo. Ministre je uvrstil v 64. plačni razred, po omenjenem zakonu pa jim premier lahko določi osnovno plačo v razponu od 62. do 64. plačnega razreda oziroma od 4.896 do 5.296 evrov bruto.
Premier Janša se je glede na svoj prvotni predlog iz leta 2006 pri tokratnem vnovičnem določanju plač ministrom nekoliko premislil. Zdaj je do svojih ministrov bolj radodaren, kot kažejo njihove osnovne plače, so zanj vsi enaki in imajo najvišjo možno osnovno plačo. Spomnimo, da so po novem plače za skoraj dva tisoč funkcionarjev na državni in lokalni ravni, ki so bila sprva urejene z odlokom o funkcionarskih plačah, zdaj določene s posebnim poglavjem ZSPJS. Po lanski presoji ustavnega sodišča, da je treba plače sodnikov urediti z zakonom, je državni zbor sprejel predlog vlade, da se z zakonom uredijo tudi plače vseh drugih funkcionarjev, v vmesnem obdobju pa so vsi, razen funkcionarjev na lokalni ravni (župani), do letošnjega januarja prejemali plače po starem sistemu. Janša leta 2006 nobenemu od ministrov ni določil najvišje osnovne bruto plače, po odloku pa bi jih lahko uvrstil v enakem razponu kot zdaj.
Premier je takrat devet ministrov uvrstil v 63. plačni razred in jim določil 4.940 evrov bruto osnovne plače, osmim pa je z uvrstitvijo v 62. plačni razred določil za okoli štiri odstotke nižjo plačo. S tem se je Janšev kabinet po plačah približal najbolj plačanim funkcionarjem v državi, ki so s 5.508 evrov bruto osnovne plače v najvišjem, 65. plačnem razredu, v katerega so uvrščeni predsedniki države, vlade in državnega zbora ter vrh sodne veje oblasti.
Po najnovejših podatkih je decembra lani plača z vsemi dodatki premiera Janše znašala 6.696, zunanjega ministra Dimitrija Rupla 6.061, ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka 5.626, za pravosodje Lovra Šturma 6.138 evrov bruto. Bruto plača novink v vladi - ministric za zdravje in za visoko šolstvo Zofije M. Kukovič in Mojce Kucler Dolinar - je bila 6.099 in 5.370, ministra za promet Radovana Žerjava pa 5.473 evrov.
Tudi državnim sekretarjem so z januarjem na novo urejene plače. Na predlog ministra Gregorja Viranta je vlada državne sekretarje uvrstila v najvišji možni plačni razred, kot ji dovoljuje zakon. Po ZSPJS so njihove nove plače lahko v razponu od 59. do 61. plačnega razreda oziroma od 4.353 do 4.708 evrov bruto. Vlada jim je določila 4.708 evrov bruto osnovno plačo oziroma jih je uvrstila v najvišji, 61. plačni razred. Z MJU so nam sporočili, da je pred to spremembo osnovna plača posameznega državnega sekretarja znašala 4.795 evrov bruto, kar pomeni, da je njihova nova plača nižja za 81 evrov bruto.
Državne jasli: Lukačičeva, Božič in Zupan so še na ministrski plači
Kot kažejo decembrska izplačila plač ministrom in državnim sekretarjem, ministrsko plačo še vedno prejemajo lani odstopljeni ministri za kmetijstvo, promet in visoko šolstvo Marija Lukačič, Janez Božič in Jure Zupan. Vsak je skupaj z vsemi dodatki prejel nekaj več kot tri tisoč evrov neto plače.
Godlja: Janša javne uslužbence poziva k treznosti in kompromisu
Enoodstotno povečanje plač v javnem sektorju, ki v skupni masi znašajo skoraj tretjino letnega proračuna, bi povečalo inflacijo za 0,3 odstotka, je včeraj opozoril premier Janez Janša. Ker "smo vsi v istem čolnu", kot se je izrazil, je sindikate pozval k treznosti in sprejetju kompromisnega vladnega predloga, da se del povišanja uresniči s priznanjem pokojninskih pravic. "Ne gre za to, da bi vlada odstopila od nečesa, v kar je privolila v drugačnih okoliščinah, ko inflacija še ni pomenila tolikšne težave, gre za to, kako dogovor kar najbolje izpolniti, ne da bi ogrozili skupni cilj, to je povečanje javne blaginje, " je zatrdil Janša. Glede napovedanih stavk v zasebnem sektorju je pozval k selektivni obravnavi, saj "niso vse zahteve upravičene. Tam kjer so, jih podpira tudi vlada." Premier je prepričan, da bodo posledice inflacije kratkoročno omilili ukrepi na področju davčnih olajšav ter otroških in varstvenih dodatkov, na dolgi rok pa pričakuje ugoden učinek zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.
Vir: www.finance.si


