duncy napisal/-a:ah...tud js prebolevam trenutn neki podobnega..po dveh letih..brez utemeljenega razloga..odsel..![]()
![]()
nekaj casa sm mu se pisala.pa ga klicala...zdj pa sm obupala..ne zdi se mi vredno..pozrla sm svoj ponos..pa ga prosila nej mi vsaj obrazlozi stvari..in mi rece tip...da lahka grema na pjaco..lahka se pogovorima..ampak o tem nekako ne more govorit...wtf?? o cem pa lahko..trenutno rabi svobodo, kolege in zurke...in kaj bo rabil takrat k bo mene minil..vsaj upam da me bo..upam oz privoscim mu edino to..da bo enkrat prsu k pamet..pa da bo na istem mestu k sm js zdj..k ga minilo do zurk in podobno..k se bo zavedu da zeli nekoga ob seb..da ni vse v tistem ponocevanju in popivanju s kolegi..upam da bo enkrat obcutil isto bolecino kot jo cutim js sedaj..k bi zanj naredla vse..pa vem da ni vreden nic
![]()
![]()
![]()
Po razpadu zveze je obema težko. Seveda, če fant ni ljubil, mu ni toliko. Ker ne morem govoriti o ostalih fantih, moram o sebi. V dosedanjih resnih zvezah, ki so trajale ponavadi dobre pol leta, sem po njihovem razpadu imel obdobje prebolevanja od slabega tedna do 14 dni. Tako fizično kot psihično. Ne vem kako bi bilo s tem po daljši zvezi.
Saj je res, da se ponavadi znajdemo tam, ko smo najmanj pričakovali. Vendar včasih razumem razne egoistične poteze in klice po svobodi. Sprašujem se. Ali je fer, da si nekdo želi več? Je prav, da si vzame svobodo, ki jo potrebuje, četudi ni ravno najbolj zdrave barve (ponočevanja, pijančevanja, žuri)? Očitno ga je veza tiščala, najbrž se je zaradi veze tako spremenil, da si čez čas ni bil več všeč. Mogoče je to težko razumeti, a včasih pri kompromisih, ki jih počneš v vezi povoziš sebe in svoje sanje. Nežno, počasi. Naprej, nazaj. In čez leta ugotoviš, da živiš življenje povoženih sanj. In ker še nimaš 40 let, v tebi še toliko bolj kljuva vprašanje:"Rešim sebe ali zvezo?". Mogoče dekleta pri tem vprašanju večkrat izberete zvezo kot fantje. Zveze poznajo zelo veliko zapovedi in omejitev. V vsaki zvezi je svoboda načeta, vprašanje je le do katere mere. Ljubosumje, strah in podobne kozlarije, ki jih imamo, to svobodo še dodatno omejujejo. Ne morem najti lepega citata, ki ga ima neko dekle v podpisu na tem forumu. Gre nekako takole: "If you truthfully love somebody let him go. If he really loves you, he'll come back." Zanimiva, preprosta, a globoka misel. Seveda ne pomeni, da je potrebno sedaj fantu dati svobodo in ga potem čakati. Ne, pomeni le to, da se vsak lahko zmoti in si zaželi tisto, kar je imel, ker ugotovi, da je bilo to najboljše. Seveda se lahko vrne, ker v kratkem ne dobi nobene druge, ker rabi nekoga, da ga izkorišča, ker ga preprosiš, da naj se vrne, ker rabi fook. Pač, toliko ga moraš poznati, da veš, zakaj je prišel nazaj.
Na koncu bi še nekaj dodal. Skoraj vsak, ki konča zvezo bi najraje videl, da dosedanji partner čaka nanj. To bi bilo idealno. Vendar je za puščenega partnerja najbolje, če ne razmišlja o vrnitvi in si uredi življenje po svoje naprej. Saj je pristanek v realnosti po velikih pričakovanjih ponavadi zelo trd.