Evo še mene. Zapustil me je moški s katerim sem hotla preživet življene. Boli tok da mi ni za živet. Sej se vsi trudijo okol mene in ko sem nekje zuni uspem nekak misli odvrnit od njega. Ampak ko sem sama... O fak, meša se mi!! Ne morem se nehat spraševat zakaj. Reku je da ni to to. Da se je tisto nekje zgubilo. Pa kak hudiča, vse sem mu dala!
Vsaj tolk fer je bil da je pršu k men, mi povedu vse mi pol brisu solze in me držal v objemu. In kar je najhujš, ne morem ga sovražit, niti se jezit na njega. Nikol mi ni lagal, me varu, nič grdega. Še vedno je najboljši človek in fant s katerim sem bla.
Zmenla sva se da boma še kr intimna, ker noben od naju noče bit z nekom drugim, novim. Vem da ni pametno sam po eni strani mi je pa ipak lažje ker vem da bom še kdaj bla z njim, ležala ob njem. Pa da je zadeva še bolj grozna mama skupno družbo in vse kolege... Sicer je reku da se bo zdej umaknu za neki časa, da se stvari stabilizirajo. Sam vseeno.
Nočem živet brez njega, bil mi je vse in po pravici povedano nočem več nikol nekoga tak ljubit ker čist preveč boli.
That's my story.
Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
brunett napisal/-a:Zmenla sva se da boma še kr intimna, ker noben od naju noče bit z nekom drugim, novim.
prva in največja napaka... Punca jasno ti je povedal, da to ni to... Kar pomen da ga morš prebolet in jit naprej... česar pa s tem, da bosta še kr intimna nikol ne boš dosegla... Pomisl na to, koko ti bo vsakič ko bosta spala skupej, pol se bo pa on enostavn sam obleku pa šu... ti boš pa ostala sama in študirala zakaj je tako, zakaj je šu, zakaj ni ostal tko kt prej, zakaj... Samo še bl boš trpela!
Js držim pesti zate in verjamem da bo s časom vse bolš... za vse nas, ki smo zadnje čase redne stranke v tej temi...
Always look on the bright side of life!
Vem! Dobr vem to. Sam trenutno mi je lažje tko živet. Vedet da je ipak se mal moj. Pa daleč od tega da mam utopično idejo da boma spet kdaj skupi. Vem da ne. Oz. če da on pobudno pol mogoče. Js ne bom bo nič forsirala. Sicer pa če me bo to preveč ubijalo lahko še zmeri vse skupi zaključim... Ampak ubija me že tko al tko. Ni mi jasno kak lahko ti nekoga tako zelo ljubiš in misliš da sta ment to be, on pa ne čuti isto? WTF? Res ni fer... 
-
bonboniera
- Sramežljivka
- Prispevkov: 35
- Pridružen: 02. Avg. 2006 22:18
-
študentka20
- Kofetarica
- Prispevkov: 553
- Pridružen: 10. Sep. 2007 11:21
- Kontakt:
včeraj bi z bivšim (prvim) mela 4 leta! ni mi več tak hudo za njim, sam vseeno pa mi tui ni!
pol pa sem še danes zaključla zgodbo z enim, za kerga sem misla da bo šlo, sam kaj ko glavo preveč dolgo tišiš skozi zid, pol pa ful boli! ja tak je to, srčno upam da bo letos kaj bolje, ker glede na trenutne probleme res ne vidim svetle točke!
eh se bo ne, sama pravim, da je treba pozitivno razmišlat...
ni mi več tak hudo za njim, sam vseeno pa mi tui ni!
pol pa sem še danes zaključla zgodbo z enim, za kerga sem misla da bo šlo, sam kaj ko glavo preveč dolgo tišiš skozi zid, pol pa ful boli! ja tak je to, srčno upam da bo letos kaj bolje, ker glede na trenutne probleme res ne vidim svetle točke!
eh se bo ne, sama pravim, da je treba pozitivno razmišlat...življenje je igra,igraj jo,
življenje je izziv,sprejmi ga,
življenje je iskanje,razišči ga,
življenje so sanje,uresniči jih. (sai baba)
življenje je izziv,sprejmi ga,
življenje je iskanje,razišči ga,
življenje so sanje,uresniči jih. (sai baba)
Vsem ki se sekirate zaradi bivših...NIMA SMISLA!!!! vem da se sliši kruto, ampak zeeeeelo verjetno vas ne ljubi več, pozornost, ki mu jo namenjate pa gre v nič. no ja...ne v nič...v negativno.
Pred pol leta me je na zelo grd način, po prekleto grdem dogodku pustil fant, v katerega sem se (končno v nekoga) zares zaljubila. pomenil mi je ogromno, pa niti ne vem zakaj...bilo je tisto nekaj in zame je bil popoln. Ko me je pustil samo in zmedeno s problemi, ki so ostali za njim se mi je zdelo da se mi je zrušil svet. ...ampak prišlo je poletje, poletne romance in nanj sem nekako pozabila. jeseni pa so se vsi občutki vrnili. žalost in jeza, predvsem pa tista nora zaljubljenost, ki je nisem znala razumeti. upala sem da se bo vrnil k meni, da mu ježal za vse kar se je zgodilo...začela sva spet komunicirati, spet je bil prijazen. ko ap sem omenila da bi mogoče poskusila znova, je spet izginil in meni je bilo spet hudo...jokala sem, bila napol histerično polovico vsega dneva (drugo polovico sem jokala), nisem jedla, spala sem slabo, imela sem glvobole...
dokler nisem nečesa spremenila. sbojega mišljenja namreč. zakaj bi jaz jokala za njim, če mu je vseeno? zakaj bi porabljala svoj čas, ki ga bi lahko veliko bolje preživela, za solze, če njega sploh ne zanima kaj počnem? zakaj bi mu ddajala nekaj takozelo dragocenega kot je moja ljubezen, če JE NI VREDEN?????
vem da je hudo, ampak pogledati morate še v ogledalo in se zaljubiti v punco, ki vas gleda iz njega. in nekdo, ki se ima rad se ne tako ponižuje, da joče za nekom, KI MU NI MAR!!!!!
dejansko je okoli nas toliko fantov, ki so nas vredni in bi nas imeli radi in nas razvajali...zakaj bi izguljale energijo in dobro počutje za nekoga, ki nam ne naklonja nobene pozornosti???
samo same si lahko pomagate. nihče vas ne more potegniti iz postelje in vreči stran posmrkanih robčkov, ker to ne bo spremenilo ničesar v vaših glavi!!!
zato...cenite se punce...ne idealizirahte realnosti!!!!
Pred pol leta me je na zelo grd način, po prekleto grdem dogodku pustil fant, v katerega sem se (končno v nekoga) zares zaljubila. pomenil mi je ogromno, pa niti ne vem zakaj...bilo je tisto nekaj in zame je bil popoln. Ko me je pustil samo in zmedeno s problemi, ki so ostali za njim se mi je zdelo da se mi je zrušil svet. ...ampak prišlo je poletje, poletne romance in nanj sem nekako pozabila. jeseni pa so se vsi občutki vrnili. žalost in jeza, predvsem pa tista nora zaljubljenost, ki je nisem znala razumeti. upala sem da se bo vrnil k meni, da mu ježal za vse kar se je zgodilo...začela sva spet komunicirati, spet je bil prijazen. ko ap sem omenila da bi mogoče poskusila znova, je spet izginil in meni je bilo spet hudo...jokala sem, bila napol histerično polovico vsega dneva (drugo polovico sem jokala), nisem jedla, spala sem slabo, imela sem glvobole...
dokler nisem nečesa spremenila. sbojega mišljenja namreč. zakaj bi jaz jokala za njim, če mu je vseeno? zakaj bi porabljala svoj čas, ki ga bi lahko veliko bolje preživela, za solze, če njega sploh ne zanima kaj počnem? zakaj bi mu ddajala nekaj takozelo dragocenega kot je moja ljubezen, če JE NI VREDEN?????
vem da je hudo, ampak pogledati morate še v ogledalo in se zaljubiti v punco, ki vas gleda iz njega. in nekdo, ki se ima rad se ne tako ponižuje, da joče za nekom, KI MU NI MAR!!!!!
dejansko je okoli nas toliko fantov, ki so nas vredni in bi nas imeli radi in nas razvajali...zakaj bi izguljale energijo in dobro počutje za nekoga, ki nam ne naklonja nobene pozornosti???
samo same si lahko pomagate. nihče vas ne more potegniti iz postelje in vreči stran posmrkanih robčkov, ker to ne bo spremenilo ničesar v vaših glavi!!!
zato...cenite se punce...ne idealizirahte realnosti!!!!
BaBeBi napisal/-a:dokler nisem nečesa spremenila. sbojega mišljenja namreč. zakaj bi jaz jokala za njim, če mu je vseeno? zakaj bi porabljala svoj čas, ki ga bi lahko veliko bolje preživela, za solze, če njega sploh ne zanima kaj počnem? zakaj bi mu ddajala nekaj takozelo dragocenega kot je moja ljubezen, če JE NI VREDEN?????
evo, to je recept... ce si to daš v glavo, potem si zmagal! (jaz zmagujem:)
ce uspes preklopit v glavi, ti bo srce v roku enga tedna sledilo...
@brunett: reši se ga, cim prej... ker bolj ko bosta skupaj in intimna.... bolj te bo bolelo, ko ti en dan odide oz. ko bosta skupja in bos vedla oz. veš da je nedosegljiv...
Ne morem. A ni to sick? Rajši sem v takem odnosu zavedajoč se da bom lahko še bolj prizadeta kot pa da bi ga pustila proč. Morda čez čas, zdej ko pa je vse še sveže(v soboto se je namreč zgodilo) pa ne.
In kot sem že rekla, je vreden. Vsega je vreden. Še zmeraj je popoln. Še zmeraj je on tisti THE ONE. Morda se vrne, verjetno ne ,ampak v mojem srcu bo vedno the one ne glede na vse. Ker res dvomim da bom še kdaj koga tako močno ljubila.
In kot sem že rekla, je vreden. Vsega je vreden. Še zmeraj je popoln. Še zmeraj je on tisti THE ONE. Morda se vrne, verjetno ne ,ampak v mojem srcu bo vedno the one ne glede na vse. Ker res dvomim da bom še kdaj koga tako močno ljubila.
security napisal/-a:evo, to je recept... ce si to daš v glavo, potem si zmagal! (jaz zmagujem:)
ce uspes preklopit v glavi, ti bo srce v roku enga tedna sledilo...
men ni... Že cel cajt se mi dogaja da sm recimo en mesec čist skulirana... pol pa bum... kr nekej me spet spomne na vse skupej in začnem prmeišljevat in dobivat nore ideje...
Always look on the bright side of life!
^^ hvala enako. to se men tut dogaja. pride obdobje, ko je vse okej, pač blo kar blo, potem pa me vmes nekaj zagrabi in sem adijo. in sedaj (potrpežljivo?) čakam, da me mine ...
zdaj zadnjih nekaj postov je blo ful vzpodbudnih in dobro napisanih, tak da mislim (in upam), da bo
držim pesti zate!
zdaj zadnjih nekaj postov je blo ful vzpodbudnih in dobro napisanih, tak da mislim (in upam), da bo
držim pesti zate!
If people can't accept your imperfections, that's their fault.
-
študentka20
- Kofetarica
- Prispevkov: 553
- Pridružen: 10. Sep. 2007 11:21
- Kontakt:
*Lara* napisal/-a:Veš kaj pravijo...leto ki se slabo začne, se dobro konča
ja vem ja...sam zaj se je drugo leto zapored začelo slabo! tak da... no ja, saj problemi se počasi razrešujejo in vem da se bojo rešli, sam še vedno ni tiste svetle točke.... se bo!
življenje je igra,igraj jo,
življenje je izziv,sprejmi ga,
življenje je iskanje,razišči ga,
življenje so sanje,uresniči jih. (sai baba)
življenje je izziv,sprejmi ga,
življenje je iskanje,razišči ga,
življenje so sanje,uresniči jih. (sai baba)
Točno eno leto nazaj sem res ful trpela ker me je pustil.Res sm ga prebolevala nekaj časa,Bilo mi je res grozno hudo,celem tednu sm pojedla en jogurt,shujšala sm 7kil v enem tednu.Na srečo mam tako dobre kolegice da sem se lahko z njimi pogovarjala.Bilo mi je res grozno.Ampak ko sem se nekak rešla tega je šlo pa samo na bolše.Res je da do konca septembra nisem mela nobenga.Ampak mi je pa res noro,noro dogajal.Skoz sem bla u akciji,bla sm najbolj srečna oseba na svetu brez problemov in brez zaljubljenosti.Ko nekoga preboliš se ti začne najbolši čas.Ampak spet je leto naokoli in spet trpim.Ni še konec,ampak čutim.Ženske pač nekako slutimo kaj se dogaja,čeprov v seb pravmo da to ni res,ampak samo čakamo tistih par besedic ki jih bo izreku.Čakam spet na tiste boljše čase ko ne bo nobenga več v mojem srčku ampak samo jaz.